Page 32 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(2) (2018)
P. 32
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 2 32in le v manjšem obsegu uspeli rekonstruirali
premer ustja ali dna posod, saj gre po večini za
hereditati zelo majhne odlomke.
Slika 2. Ključ, lega testnih sond (prirejeno po RKD pre-
gledovalniku ). Lončenino smo obravnavali tehnološko in
tipološko, saj je pri tako slabo ohranjenem kera-
njih tisočletjih precej spremenilo, na eni strani mičnem gradivu način izdelave lončenine bistve-
s kemičnimi procesi v skalni podlagi, na dru- no bolj izpoveden. Način izdelave lončenine smo
gi pa zaradi človekovega vpliva, ki je z uporabo opazovali na makroskopskem nivoju po Horva-
prostora (travnišvo, pašništvo idr.) vzpetino na tovi (Horvat 1999). Osnovne sestavine lončar-
Ključu razgalil in s tem povzročil denudacijo skih mas smo ugotavljali z lupo. Za potrebe laž-
površja. Morebitne uporabne površine, ki bi jih je predstavitve beleženja posameznih kosov smo
lahko v povezavi s prazgodovinskimi najdbami vsak obravnavani odlomek fotografirali pod ste-
pričakovali, so bile zato uničene oz. odstranje- reo lupo (Leica ES2 – Stereo microscope; slika 6),
ne. Pri izkopavanju sonde 3 je bila najdena večja pri čemer je potrebno izpostaviti, da gre pri foto-
koncentracija prazgodovinske lončenine, ožga- grafiji zbruska za namen osnovnega prikaza, in
ne gline ter glinenega ometa, kar nas napelju- da smo pri ugotavljanju sestavin opazovali tudi
je k predpostavki, da lahko na tem delu najdi- druge dele odlomka.
šča domnevamo enega ali več prazgodovinskih
objektov. V vseh treh sondah smo namreč ugo- Lončenina je z vidika načina izdelave zelo
tovili domnevno antropogene izravnave (npr. enotna. Izdelana je prostoročno. Prevladujejo fi-
SE 2004; slika 5) skalne osnove (Draksler in nozrnate mase (velikost zrnc 0,25 do 0,50 mm)
Klasinc 2014, 45–47). (19 odlomkov oz. 79 %), ostalo pa so zelo fi-
nozrnate mase (velikost zrnc do 0,25 mm) (4 od-
Keramično gradivo lomki oz. 21 %). Ugotovili smo 8 različnih lon-
V treh sondah je bilo odkritih 743 odlomkov čarskim mas (od tu dalje LM) (sliki 6–7), pri
lončenine (5554 g), 6 kosov hišnega ometa z vid- katerih gre z izjemo LM 1, kjer smo prepoznali
nimi odtisi prepleta (132 g), 1 kos železa (16 g) in kamnino (A), ki ne reagira z 10 % vodno raztopi-
1 živalska kost (17 g). Vse najdbe so prazgodovin- no vodikovega klorida (HCl), za mase s kombi-
ske. Od tega smo za izris izbrali iz sond 24 kosov nacijo sljude (C), organskih materialov (D), žele-
zovih oksidov (E), groga (G) in/ali glinenih jeder
(F). Ugotavljamo odsotnost primesi kalcijevega
karbonata (B). Prevladujeta dve lončarski masi
(LM 5; 8 odlomkov in LM 8; 7 odlomkov; sli-
ki 6–7), pri katerih osnovne primesi predstavlja-
jo sljuda (C), železovi oksidi (E) in grog (G). Med
seboj se ločita le po prisotnosti organskih sesta-
vin (D).
Pri dodelavi površine prevladuje brisanje, in
sicer kar v 96 % (23 odlomkov). Na Monkodonji
npr. glajenje predstavlja prevladujoč način dode-
lave površine, ki je zastopan v 51 % (Hellmuth
Kramberger 2017a, 42).
Od načinov žganja keramike smo ugotovili
le tri. Gre za prevladujočo redukcijsko (17 odlom-
kov oz. 71 %) in nepopolno oksidacijsko žganje
(5 odlomkov oz. 21 %) ter redukcijsko z oksida-
cijsko atmosfero v končni fazi (2 odlomka oz. 8
premer ustja ali dna posod, saj gre po večini za
hereditati zelo majhne odlomke.
Slika 2. Ključ, lega testnih sond (prirejeno po RKD pre-
gledovalniku ). Lončenino smo obravnavali tehnološko in
tipološko, saj je pri tako slabo ohranjenem kera-
njih tisočletjih precej spremenilo, na eni strani mičnem gradivu način izdelave lončenine bistve-
s kemičnimi procesi v skalni podlagi, na dru- no bolj izpoveden. Način izdelave lončenine smo
gi pa zaradi človekovega vpliva, ki je z uporabo opazovali na makroskopskem nivoju po Horva-
prostora (travnišvo, pašništvo idr.) vzpetino na tovi (Horvat 1999). Osnovne sestavine lončar-
Ključu razgalil in s tem povzročil denudacijo skih mas smo ugotavljali z lupo. Za potrebe laž-
površja. Morebitne uporabne površine, ki bi jih je predstavitve beleženja posameznih kosov smo
lahko v povezavi s prazgodovinskimi najdbami vsak obravnavani odlomek fotografirali pod ste-
pričakovali, so bile zato uničene oz. odstranje- reo lupo (Leica ES2 – Stereo microscope; slika 6),
ne. Pri izkopavanju sonde 3 je bila najdena večja pri čemer je potrebno izpostaviti, da gre pri foto-
koncentracija prazgodovinske lončenine, ožga- grafiji zbruska za namen osnovnega prikaza, in
ne gline ter glinenega ometa, kar nas napelju- da smo pri ugotavljanju sestavin opazovali tudi
je k predpostavki, da lahko na tem delu najdi- druge dele odlomka.
šča domnevamo enega ali več prazgodovinskih
objektov. V vseh treh sondah smo namreč ugo- Lončenina je z vidika načina izdelave zelo
tovili domnevno antropogene izravnave (npr. enotna. Izdelana je prostoročno. Prevladujejo fi-
SE 2004; slika 5) skalne osnove (Draksler in nozrnate mase (velikost zrnc 0,25 do 0,50 mm)
Klasinc 2014, 45–47). (19 odlomkov oz. 79 %), ostalo pa so zelo fi-
nozrnate mase (velikost zrnc do 0,25 mm) (4 od-
Keramično gradivo lomki oz. 21 %). Ugotovili smo 8 različnih lon-
V treh sondah je bilo odkritih 743 odlomkov čarskim mas (od tu dalje LM) (sliki 6–7), pri
lončenine (5554 g), 6 kosov hišnega ometa z vid- katerih gre z izjemo LM 1, kjer smo prepoznali
nimi odtisi prepleta (132 g), 1 kos železa (16 g) in kamnino (A), ki ne reagira z 10 % vodno raztopi-
1 živalska kost (17 g). Vse najdbe so prazgodovin- no vodikovega klorida (HCl), za mase s kombi-
ske. Od tega smo za izris izbrali iz sond 24 kosov nacijo sljude (C), organskih materialov (D), žele-
zovih oksidov (E), groga (G) in/ali glinenih jeder
(F). Ugotavljamo odsotnost primesi kalcijevega
karbonata (B). Prevladujeta dve lončarski masi
(LM 5; 8 odlomkov in LM 8; 7 odlomkov; sli-
ki 6–7), pri katerih osnovne primesi predstavlja-
jo sljuda (C), železovi oksidi (E) in grog (G). Med
seboj se ločita le po prisotnosti organskih sesta-
vin (D).
Pri dodelavi površine prevladuje brisanje, in
sicer kar v 96 % (23 odlomkov). Na Monkodonji
npr. glajenje predstavlja prevladujoč način dode-
lave površine, ki je zastopan v 51 % (Hellmuth
Kramberger 2017a, 42).
Od načinov žganja keramike smo ugotovili
le tri. Gre za prevladujočo redukcijsko (17 odlom-
kov oz. 71 %) in nepopolno oksidacijsko žganje
(5 odlomkov oz. 21 %) ter redukcijsko z oksida-
cijsko atmosfero v končni fazi (2 odlomka oz. 8
