Page 34 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(2) (2018)
P. 34
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 2 34

hereditati
Slika 5. Ključ, izravnava skalne osnove v sondi 2 (SE 2004). Foto: G. Babič.

%). Na vprašanje ali lahko razumemo redukcij- shrambeni lonci precej dober pokazatelj, da gre
ski način žganja kot posledico uporabe peči ali za najdbe, ki kažejo na naselbinski tip najdišča.
le dobro kontrolirano atmosfero v kopi, zaradi
stopnje ohranjenosti najdišča in najdb, le stežka Analiza načina izdelave lončenine na mak-
odgovorimo. Ne smemo namreč zanemariti dej- roskopskem nivoju je pokazala na enoten način
stva, da so na Monkodonji našli ostanke peči, ki izdelave lončenine. Primesi kot so organski ma-
sodijo že v srednjo bronasto dobo (Buršić Mati- terial, grog, železovi oksidi in glinena jedra so
jašić 1998, 22, 26; Hänsel et al. 2015, 140; Hell- značilni za bronasto dobo, natančneje vse do po-
muth Kramberger 2017a, 65–67, sl. 38). Ostan- zne bronaste dobe, kot je bilo nedavno pokaza-
ki rešetke so bili najdeni tudi na Jelarjih (Lonza no na primeru najdišča Tomaj. Tamkajšnja bro-
1981, 74–75, 77), vendar jo v zadnjem času pove- nastodobna keramika je vsebovala sljudo, grog
zujejo s pridelavo soli (Zendron 2017, 224–25). in organske primesi, medtem ko se je v začet-
ku starejše železne dobe kot primes pojavil kal-
Trdota, ki smo jo določili s pomočjo Moh- cijev karbonat/apnenec (Fabec in Vinazza 2018,
sove lestvice, kaže, da imamo opravka z zelo (11 28). Na osnovi tipološke analize lahko sklepamo,
odlomkov oz. 46 %) in izredno trdo (12 odlom- da gre za keramiko iz zgodnje in/ali srednje bro-
kov oz. 50 %) lončenino. naste dobe. Primerjave za lonec z lijakastim vra-
tom (T. 1: 8) najdemo v Vipavski dolini, na Gra-
Tipološko gledano (slika 8) je gradivo pre- dišču nad Ajdovščino, kjer so najdbe opredeljene
cej enotno, saj gre po večini za lonce, katerim so v stopnjo Bd C2–D (Svoljšak 1988–1989, 370,
po pripadali ročaji, držaji pa tudi okrašena oste- T. 1: 10), medtem ko sodi primerljiv odlomek
nja. Poleg teh sta ohranjena še dva večja shram- iz Zemona v zgodnjo ali srednjo bronasto dobo
bena lonca. Skled kot takšnih ni. Kljub temu so
   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39