Page 66 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 66
a odkrita v rečnem rokavu v neposredni bli-studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 66Sledovi ribiških priprav, ki so jih na celin-
žini severozahodnega mostu, zato avtorji obja- skih vodah uporabljali skozi srednji vek in naprej
ve domnevajo, da so bile privezane na mostnohereditati vse do 19. stoletja, so sestavni del vodne kultur-
konstrukcijo, čemur pritrjujejo tudi ostanki tam ne krajine (t. i. waterscape), kot jo je na primeru
najdene vrvi. Več vrš je ležalo z navzdol obrnjeno stavb in naprav na obeh straneh obalne črte je-
odprtino, kar bi lahko kazalo na vodnim razme- zer in rek severnega predprostora Alp definiral
ram in specifični ribji vrsti (peščenke; nem. San- Martin Mainberger. Poleg raznovrstnih ureditev
dall) prilagojeno nastavljanje (Poláček, Marek, obale pomemben del naprav pripada t. i. histo-
Skopal 2000, 202–203, Karte 6, Abb. 28, Taf. ričnim ribogojnicam iz kolov in vejevja, ki so kot
11–13). zaščita pred večjimi plenilci služili kot zavetje
ribjemu podmladku, njihovi ostanki pa se razte-
Večino dokazov za stacionarne oz. pasivne zajo do 25 m stran od obale. V Bodenskem jezeru
ribolovne naprave iz zgodnjega in visokega sre- je bila dokumentirana novoveška kamnita struk-
dnjega veka predstavljajo lijakasto postavljene tura za zadrževanje mladic, pogoste pa so tudi
palisade, ki so na primernih delih rečnih strug pasti iz vencev gosto zabitih kolov, med kateri-
ali rokavov usmerjali ribe v mreže ali vrše iz šib- mi nekatere datirajo še v prazgodovino. Podobne
ja, arheološko izpričane v Angliji, Skandinaviji, krožne strukture premera do nekaj metrov, zna-
Nemčiji, na Poljskem in v Švici. Mednje sodijo ne iz okolice srednjeveških mest in naselbin, so
vrsti kolov, interpretirani kot ostanki usmerje- verjetno služile zadrževanju ulova za prodajo ob
valnih ograj, in množica kamnitih in svinčenih tržnih dnevih (Mainberger 2019).
uteži na reki Charente pri Taillebourgu-Port
d‘Envaux, ki so datirani med začetek 9. in zače- Sklep
tek 12. stoletja (Dumont, Mariotti 2013, 97–100, Obravnavani vrši sta ena redkih neposrednih
193–223, Fig. 75), ter konstrukcija iz navpično za- arheoloških dokazov za historični ribolov na
bitih kolov in predfabriciranih panelov prepleta Blejskem jezeru. Glede na etnografsko eviden-
na reki Thielle blizu izliva v jezero Neuchâtel, ki co je bila trajnost vrš omejena kvečjemu na par
je delovala v kratkem obdobju med letoma 1124 let uporabe (Brinkhuizen 1989, 25). Ob koncu
in 1126 n. št. (Plumettaz, Pillonel, Thew 2011). rabe, bodisi zaradi izrabljenosti, propadlosti ali
Podobne naprave so bile raziskane v strugi Saône poškodb, so vrše lahko pustili tam, kjer so bile
pri Saint-Marcelu južno od Chalona-sur-Saône zadnjič nastavljene, ali jih – morda pogosteje -
(11.–13. stoletje; Bonnamour 1992; id. 2006) in zavrgli na kopnem, kjer so se možnosti za njiho-
reki Trent v Colvicku (1070–1200 n. št.; Lasco- vo ohranitev bistveno zmanjšale. Vrša z dna ob
-Bradley, Salisbury 1988). obali Otoka je bila tja morda nameščena zaradi
vedenja o navadah specifičnih ribjih vrst, med-
Sorodne naprave so v srednjem veku doku- tem ko najdišče primerka z odtrganim grlom na
mentirane tudi na jezerih ob alpskem loku. V globokem dnu severno od vile Beli dvor kaže na
priobalnem pasu nekdanjega jezera Bibersee pri možnost, da je bila poškodovana vrša zavržena
kraju Cham v švicarskem kantonu Zug so iz- med plovbo. Manj verjetno se namreč zdi, da je
kopali skupino 28 vrš, datiranih v obdobje med bila tam nastavljena in naposled tudi zapuščena.
5./6. in 14. stoletjem, ter dve ograji iz prepleta Glede na predlagano datacijo vrše z dna pri Oto-
(Koller 2017). Vrše različnih oblik in velikosti so ku, utemeljeno zlasti z žično utrditvijo zanke za
izdelane iz različnih vrst lesa, med katerimi pre- vabo, ni izključeno, da je bila vrša uporabljana v
vladuje vrba. Tehnično-izvedbeno gre pri večini povojnem času, bodisi prikrito ali pa kot izjema
vrš za dvodelne naprave z grlom in prostorom za s posebnim dovoljenjem pristojnega ministrstva,
zadrževanje ulova, izdelane iz enostavnega pre- saj je bilo jezero izvzeto iz »gorenjske ribarske
pleta posameznih vzporednih viter in ogrodnih enote« (Erhatič Širnik 2012, 124, 131).
palic (nem. stab geflochtene), pri nekaterih pa so
vitre tudi parno zvite (nem. voll geflochtene).
žini severozahodnega mostu, zato avtorji obja- skih vodah uporabljali skozi srednji vek in naprej
ve domnevajo, da so bile privezane na mostnohereditati vse do 19. stoletja, so sestavni del vodne kultur-
konstrukcijo, čemur pritrjujejo tudi ostanki tam ne krajine (t. i. waterscape), kot jo je na primeru
najdene vrvi. Več vrš je ležalo z navzdol obrnjeno stavb in naprav na obeh straneh obalne črte je-
odprtino, kar bi lahko kazalo na vodnim razme- zer in rek severnega predprostora Alp definiral
ram in specifični ribji vrsti (peščenke; nem. San- Martin Mainberger. Poleg raznovrstnih ureditev
dall) prilagojeno nastavljanje (Poláček, Marek, obale pomemben del naprav pripada t. i. histo-
Skopal 2000, 202–203, Karte 6, Abb. 28, Taf. ričnim ribogojnicam iz kolov in vejevja, ki so kot
11–13). zaščita pred večjimi plenilci služili kot zavetje
ribjemu podmladku, njihovi ostanki pa se razte-
Večino dokazov za stacionarne oz. pasivne zajo do 25 m stran od obale. V Bodenskem jezeru
ribolovne naprave iz zgodnjega in visokega sre- je bila dokumentirana novoveška kamnita struk-
dnjega veka predstavljajo lijakasto postavljene tura za zadrževanje mladic, pogoste pa so tudi
palisade, ki so na primernih delih rečnih strug pasti iz vencev gosto zabitih kolov, med kateri-
ali rokavov usmerjali ribe v mreže ali vrše iz šib- mi nekatere datirajo še v prazgodovino. Podobne
ja, arheološko izpričane v Angliji, Skandinaviji, krožne strukture premera do nekaj metrov, zna-
Nemčiji, na Poljskem in v Švici. Mednje sodijo ne iz okolice srednjeveških mest in naselbin, so
vrsti kolov, interpretirani kot ostanki usmerje- verjetno služile zadrževanju ulova za prodajo ob
valnih ograj, in množica kamnitih in svinčenih tržnih dnevih (Mainberger 2019).
uteži na reki Charente pri Taillebourgu-Port
d‘Envaux, ki so datirani med začetek 9. in zače- Sklep
tek 12. stoletja (Dumont, Mariotti 2013, 97–100, Obravnavani vrši sta ena redkih neposrednih
193–223, Fig. 75), ter konstrukcija iz navpično za- arheoloških dokazov za historični ribolov na
bitih kolov in predfabriciranih panelov prepleta Blejskem jezeru. Glede na etnografsko eviden-
na reki Thielle blizu izliva v jezero Neuchâtel, ki co je bila trajnost vrš omejena kvečjemu na par
je delovala v kratkem obdobju med letoma 1124 let uporabe (Brinkhuizen 1989, 25). Ob koncu
in 1126 n. št. (Plumettaz, Pillonel, Thew 2011). rabe, bodisi zaradi izrabljenosti, propadlosti ali
Podobne naprave so bile raziskane v strugi Saône poškodb, so vrše lahko pustili tam, kjer so bile
pri Saint-Marcelu južno od Chalona-sur-Saône zadnjič nastavljene, ali jih – morda pogosteje -
(11.–13. stoletje; Bonnamour 1992; id. 2006) in zavrgli na kopnem, kjer so se možnosti za njiho-
reki Trent v Colvicku (1070–1200 n. št.; Lasco- vo ohranitev bistveno zmanjšale. Vrša z dna ob
-Bradley, Salisbury 1988). obali Otoka je bila tja morda nameščena zaradi
vedenja o navadah specifičnih ribjih vrst, med-
Sorodne naprave so v srednjem veku doku- tem ko najdišče primerka z odtrganim grlom na
mentirane tudi na jezerih ob alpskem loku. V globokem dnu severno od vile Beli dvor kaže na
priobalnem pasu nekdanjega jezera Bibersee pri možnost, da je bila poškodovana vrša zavržena
kraju Cham v švicarskem kantonu Zug so iz- med plovbo. Manj verjetno se namreč zdi, da je
kopali skupino 28 vrš, datiranih v obdobje med bila tam nastavljena in naposled tudi zapuščena.
5./6. in 14. stoletjem, ter dve ograji iz prepleta Glede na predlagano datacijo vrše z dna pri Oto-
(Koller 2017). Vrše različnih oblik in velikosti so ku, utemeljeno zlasti z žično utrditvijo zanke za
izdelane iz različnih vrst lesa, med katerimi pre- vabo, ni izključeno, da je bila vrša uporabljana v
vladuje vrba. Tehnično-izvedbeno gre pri večini povojnem času, bodisi prikrito ali pa kot izjema
vrš za dvodelne naprave z grlom in prostorom za s posebnim dovoljenjem pristojnega ministrstva,
zadrževanje ulova, izdelane iz enostavnega pre- saj je bilo jezero izvzeto iz »gorenjske ribarske
pleta posameznih vzporednih viter in ogrodnih enote« (Erhatič Širnik 2012, 124, 131).
palic (nem. stab geflochtene), pri nekaterih pa so
vitre tudi parno zvite (nem. voll geflochtene).
