Page 63 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 63
ia universitatis
ar heološki sledovi r ibolova na blejskem jezeru: poročilo o podvodnem odkr itju 63
Slika 9: Upodobitev izdelave košarastih vrš na bronastem vrču iz Eygeda, Madžarska. Neronsko obdobje (po Monthel,
Blanc, Gury 2000).
z najdišč Uitgeest-2, Utrecht-Amerikalaan in sov (npr. Valkenburg). Pri vseh, razen eni, gre za
Houten na Nizozemskem ter Melz-sur-Seine v gosto spletene košare valjaste ali zvonaste oblike
Franciji (glej Dütting, van Rijn 2017, 47), kažejo, z integralnim grlom in repno odprtino za odjem
da sta odsotnost ali skromna zastopanost vrš v ulova (sl. 5). Gosto spletene vrše so znane že iz
posameznih obdobjih navidezni in ju lahko pri- železnodobnih kontekstov, kar odreka validnost
pišemo stanju raziskanosti. starejšim domnevam, da gre za rimsko inovaci-
jo. Izdelava se je začela pri grlu in sicer z vgraje-
V rimskem obdobju so košaraste vrše izpri- vanjem palic (t. j. pasivnih elementov), običajno
čane tako z arheološkimi najdbami kot upodo- v parih, občasno treh palic skupaj, in v razmikih
bitvami; med slednjimi so najbolj izpovedne 2–4 cm. Nato so med palice vpletli po eno vit-
tiste na severnoafriških talnih mozaikih. Odi- ro (t. i. angleški način) ali, redkeje, več viter sku-
sejev mozaik iz Dougge in dva mozaika v Sou- paj (t. i. francoski način). Pri nekaterih vršah so
ssi prikazujejo tehniko morskega ribolova z vrša- z vpletanjem viter pričeli šele višje, tako, da so
mi jajčaste oblike, nanizanimi na vrvi (Monthel, konci palic oblikovali koničast lijak. Pri posame-
Blanc, Gury 2000, 171, Fig. 13). Zelo nazoren je znih grlih so vitre med dvema palicama enkrat
tudi prizor na bronastem vrču (œnochoé) iz Ey- zvili, kar je olajšalo vpletanje. Po nekaj decime-
geda pri Budimpešti (sl. 9), datiranem v obdobje trih so palice zavili nazaj in pričeli z izdelavo ko-
Neronove vladavine (54–68 n. št.). Na skalnem šare. Z dodajanjem novih palic so povečali pre-
obrežju sedeči ribič, obdan z ribami, košarami in mer in ji dali želeno obliko, nato pa so premer
mrežami, izdeluje vršo, podobno tisti, ki je upo- z vpletanjem viter postopno zmanjšali do repne
dobljena za njim (Monthel, Blanc, Gury 2000, odprtine premera 2–4 cm, izjemoma 7,5 cm. Ve-
172, Fig. 14). čina vrš meri v dolžino med 80 in 103 cm, v ši-
rino pa 35 do 67 cm. Praviloma so izdelane iz
V največjem številu so rimske vrše arheo- vrbovega šibja s posameznimi drenovimi palica-
loško izpričane na najdiščih na Nizozemskem mi. Debeline palic in viter so podobne, običajno
(sl. 10), kjer je bilo odkritih 21 primerkov, zlas- pa imajo premer med 3 in 8 mm. Gre za pravilo-
ti v rečnih rokavih v bližini utrdb (npr. De Me-
ern, Velsen, Zwammerdam) in (vojaških) viku-
ar heološki sledovi r ibolova na blejskem jezeru: poročilo o podvodnem odkr itju 63
Slika 9: Upodobitev izdelave košarastih vrš na bronastem vrču iz Eygeda, Madžarska. Neronsko obdobje (po Monthel,
Blanc, Gury 2000).
z najdišč Uitgeest-2, Utrecht-Amerikalaan in sov (npr. Valkenburg). Pri vseh, razen eni, gre za
Houten na Nizozemskem ter Melz-sur-Seine v gosto spletene košare valjaste ali zvonaste oblike
Franciji (glej Dütting, van Rijn 2017, 47), kažejo, z integralnim grlom in repno odprtino za odjem
da sta odsotnost ali skromna zastopanost vrš v ulova (sl. 5). Gosto spletene vrše so znane že iz
posameznih obdobjih navidezni in ju lahko pri- železnodobnih kontekstov, kar odreka validnost
pišemo stanju raziskanosti. starejšim domnevam, da gre za rimsko inovaci-
jo. Izdelava se je začela pri grlu in sicer z vgraje-
V rimskem obdobju so košaraste vrše izpri- vanjem palic (t. j. pasivnih elementov), običajno
čane tako z arheološkimi najdbami kot upodo- v parih, občasno treh palic skupaj, in v razmikih
bitvami; med slednjimi so najbolj izpovedne 2–4 cm. Nato so med palice vpletli po eno vit-
tiste na severnoafriških talnih mozaikih. Odi- ro (t. i. angleški način) ali, redkeje, več viter sku-
sejev mozaik iz Dougge in dva mozaika v Sou- paj (t. i. francoski način). Pri nekaterih vršah so
ssi prikazujejo tehniko morskega ribolova z vrša- z vpletanjem viter pričeli šele višje, tako, da so
mi jajčaste oblike, nanizanimi na vrvi (Monthel, konci palic oblikovali koničast lijak. Pri posame-
Blanc, Gury 2000, 171, Fig. 13). Zelo nazoren je znih grlih so vitre med dvema palicama enkrat
tudi prizor na bronastem vrču (œnochoé) iz Ey- zvili, kar je olajšalo vpletanje. Po nekaj decime-
geda pri Budimpešti (sl. 9), datiranem v obdobje trih so palice zavili nazaj in pričeli z izdelavo ko-
Neronove vladavine (54–68 n. št.). Na skalnem šare. Z dodajanjem novih palic so povečali pre-
obrežju sedeči ribič, obdan z ribami, košarami in mer in ji dali želeno obliko, nato pa so premer
mrežami, izdeluje vršo, podobno tisti, ki je upo- z vpletanjem viter postopno zmanjšali do repne
dobljena za njim (Monthel, Blanc, Gury 2000, odprtine premera 2–4 cm, izjemoma 7,5 cm. Ve-
172, Fig. 14). čina vrš meri v dolžino med 80 in 103 cm, v ši-
rino pa 35 do 67 cm. Praviloma so izdelane iz
V največjem številu so rimske vrše arheo- vrbovega šibja s posameznimi drenovimi palica-
loško izpričane na najdiščih na Nizozemskem mi. Debeline palic in viter so podobne, običajno
(sl. 10), kjer je bilo odkritih 21 primerkov, zlas- pa imajo premer med 3 in 8 mm. Gre za pravilo-
ti v rečnih rokavih v bližini utrdb (npr. De Me-
ern, Velsen, Zwammerdam) in (vojaških) viku-
