Page 61 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 61
ia universitatis
ar heološki sledovi r ibolova na blejskem jezeru: poročilo o podvodnem odkr itju 61
Slika 7: Richard Püttner. Prizor z ribiškimi pripomočki na obrežju Osojskega jezera iz začetka druge polovice 19. sto-
letja. Lesorez, 19 x 24 cm (po Rosseger 1879).
Vrše iz arheoloških kontekstov jih lijakasto urejenih ograj iz prepleta, izdelane-
Najstarejše ohranjene vrše izvirajo iz mezolitskih ga iz palic leske, vrbe, breze in drugih vrst lesa, ki
najdišč Severne Evrope in Francije (Monthel, so usmerjale ribe v mreže ali vrše. Enega od do-
Blanc, Gury 2000, 170; Nadler 2020), najpogo- kazov za zgodnjo uporabo tovrstnih ribolovnih
steje pa so izdelane iz vrbovega šibja, redkeje iz tehnik na jezerih celinske Evrope predstavljajo
leskovih ali drenovih palic. Velja omeniti, da se starejšeželeznodobne naprave iz nekdanjega je-
nekatere bolje ohranjene vrbove vrše iz srednje in zera Feder na območju današnjega Federseeried
mlajše kamene dobe praktično ne razlikujejo od na Bavarskem. Tam so pri kraju Oggelshausen-
primerov iz prve polovice 20. stoletja, kar kaže, -Bruckgraben v zamočvirjenem zalivu, v katere-
da nadaljnja optimizacija teh ribiških priprav iz ga se izteka manjši potok, odkrili več palisad in
prepleta ni bila potrebna ali celo mogoča (Nad- sledove koč iz časa med 730 in 621 pr. n. št. Pod
ler 2020, 19–20). kočami so se ribe ujele v vrše ali mreže. Množica
ostankov ščuk kaže, da so bile naprave specifič-
Med neolitikom in bakreno dobo so v se- no prilagojene za lov na to vrsto (Köninger 2002;
vernem predalpskem prostoru najpogostejše vrše Köninger, Lübke 2001).
v obliki steklenice oz. stožca, med katerimi naj-
večje dosegajo 4 m. Nekatere so končni del več-
ar heološki sledovi r ibolova na blejskem jezeru: poročilo o podvodnem odkr itju 61
Slika 7: Richard Püttner. Prizor z ribiškimi pripomočki na obrežju Osojskega jezera iz začetka druge polovice 19. sto-
letja. Lesorez, 19 x 24 cm (po Rosseger 1879).
Vrše iz arheoloških kontekstov jih lijakasto urejenih ograj iz prepleta, izdelane-
Najstarejše ohranjene vrše izvirajo iz mezolitskih ga iz palic leske, vrbe, breze in drugih vrst lesa, ki
najdišč Severne Evrope in Francije (Monthel, so usmerjale ribe v mreže ali vrše. Enega od do-
Blanc, Gury 2000, 170; Nadler 2020), najpogo- kazov za zgodnjo uporabo tovrstnih ribolovnih
steje pa so izdelane iz vrbovega šibja, redkeje iz tehnik na jezerih celinske Evrope predstavljajo
leskovih ali drenovih palic. Velja omeniti, da se starejšeželeznodobne naprave iz nekdanjega je-
nekatere bolje ohranjene vrbove vrše iz srednje in zera Feder na območju današnjega Federseeried
mlajše kamene dobe praktično ne razlikujejo od na Bavarskem. Tam so pri kraju Oggelshausen-
primerov iz prve polovice 20. stoletja, kar kaže, -Bruckgraben v zamočvirjenem zalivu, v katere-
da nadaljnja optimizacija teh ribiških priprav iz ga se izteka manjši potok, odkrili več palisad in
prepleta ni bila potrebna ali celo mogoča (Nad- sledove koč iz časa med 730 in 621 pr. n. št. Pod
ler 2020, 19–20). kočami so se ribe ujele v vrše ali mreže. Množica
ostankov ščuk kaže, da so bile naprave specifič-
Med neolitikom in bakreno dobo so v se- no prilagojene za lov na to vrsto (Köninger 2002;
vernem predalpskem prostoru najpogostejše vrše Köninger, Lübke 2001).
v obliki steklenice oz. stožca, med katerimi naj-
večje dosegajo 4 m. Nekatere so končni del več-
