Page 64 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 64
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 64ma zgodaj spomladi odrezane, leto dni stare veje,na vrša je dolga 1,30–1,34 m in široka 53 cm. Dol-
občasno sta izpričana tudi 2- ali 3-letni prirast. žina grla znaša 44 cm, premer notranje odprtine
hereditatiV vodo so jih polagali obtežene, saj so bili v not- pa 15,7 cm. Repna odprtina ima premer 12–13
ranjosti 12 od 19 pasti odkriti kamni, kosi opek cm. Gre za enodelno vršo z gostimi vitrami de-
ali goveje kosti. Obstajajo indici, da so bile vsaj beline 1,5 do 8 mm, vpletenimi med razmaknjene
nekatere vrše privezane na kole (Dütting 2016; snope treh palic (Monthel, Blanc, Gury 2000).
Dütting, van Rijn 2017). V 4. stoletje verjetno sodi okoli 230 x 70 cm ve-
lika vrša iz vrbovega prepleta odprte, vzdolžne
Vršam primerljiv preplet so v rimskem ob- strukture, ki so jo odkrili leta 2009 v opuščenem
dobju domnevno uporabljali tudi za gradnjo ste- rokavu reke Emscher pri kraju Castrop-Rauxel,
ne stacionarnih ribogojniških naprav. Slednjim skupaj z vrstami kolov, morda ostanki ribolov-
pripadajo nedavno prepoznani ostanki lesene nih ograj (Nadler 2020, 36; Speckmann, Pappe
škatlaste konstrukcije velikosti 12 x 2,8 x ca. 2,8 2010, 95–96, Abb. 4, 5).
m, ki je bila odkrita v starem rokavu reke Thielle
v La Tènu, na obali Neuchâtelskega jezera (Pil- Srednjeveške vrše so ne glede na obliko pra-
lonel, Reginelli Servais 2009). viloma izdelane iz prepleta šibja, z njimi pa so lo-
vili ribe, kozice in rake. Večinoma gre za lovne
Kot kažejo najdbe iz močvirja Oberdorla v košare z lijakastim grlom. Med posebne, grobo
Turingiji so z vršami v rimskem obdobju radi lo- izdelane oblike teh naprav sodi trobentasta vrša,
vili tudi Germani. V zamočvirjenem, okoli 200 ki nima grla in je bila prilagojena za ribolov v
x 100 m velikem jezeru, ki je imelo med železno močnejših rečnih tokovih, primeroma po več vrš
dobo in zgodnjim srednjim vekom kultno obe- v vrsti, zataknjenih ena v drugo. Še precej dolgo
ležje, so odkrili nič manj kot 39 v celoti ali del- v visoki srednji vek so se uporabljale samo vrše
no ohranjenih vrš iz vrbovega šibja. Vrše so od- z vitrami iz dolgih vrbovih, leskovih ali dreno-
lagali zlasti v času med iztekom 1. stoletja pr. vih palic, povezanih s tankimi vrbovimi vejami,
n. št. in srednjim cesarskim obdobjem. Večino- vrbovim lubjem, srobotom ali lipovim ličjem.
ma gre za stožčasto oblikovane vrše, odkriti pa Trobentasto oblikovane pletene vrše so v skoraj
so bili tudi košarasti primerki, obe vrsti z grlom. nespremenjeni obliki ostale v uporabi do kon-
Stožčaste vrše imajo na odprtini premer 90 cm, ca srednjega veka in naprej, v poznem srednjem
ki se na 80 do 90 cm dolžine zmanjša na okoli 40 veku pa se jim pridružijo mrežaste vrše z lesenim
cm, nato pa se koničasto zoži ali valjasto izteče. ogrodjem (Nadler 2020, 52–53).
Grlo je dolgo okoli 30–40 cm in ima odprtino
s premerom 20 cm. Košaraste vrše so dolge 80– V okolici zgodnjesrednjeveške otoške
90 cm in široke okoli 40 cm; grlo je dolgo 30–40 utrdbe Mikulčice v poplavni ravnini reke Mora-
cm, repna odprtina pa ima premer 20 cm. Rep ve so odkrili 14 vrš, ki pripadajo dvema oblika-
vrše so zaprli z obročkom iz vrbovega prepleta, ma. Pri prvi obliki, ki ji je moč pripisati 5 najdb,
nataknjenim na konce palic. V nekaterih vršah gre za zaobljene košaraste vrš z uvlečenim grlom,
so odkrili kamne za obtežitev; vrše so bile zasid- izdelane iz gostih viter, vpletenih med enojne ali
rane oz. pritrjene, njihove položaje pa so označe- parne palice. Druga oblika je zastopana z dve-
vali z dolgimi koli, zapičenimi v jezersko dno ali ma primerkoma podolgovatih, stožčasto obliko-
obalo. Izvlekli so jih s pomočjo drogov s kavlji. vanih vrš, pri katerih so bile vzdolžne palice po-
Kostni ostanki rib, ki so se primeroma ohranili vezane s precej razmaknjenimi prečnimi vezmi.
v vršah, kažejo, da so z njimi lovili ščuke in linje Dokumentirana dolžina vrš prve oblike ne pre-
(Barthel 1977, 151–163). sega 120 cm, premer grla pa znaša 14–20 cm. Na
repu so bile palice verjetno zvezane skupaj. Ana-
Skoraj v celoti ohranjena vrša, datirana v 3. liza lesa edinega preostalega primerka vrše iz iz-
stoletje, je bila odkrita v starem rečnem rokavu kopavanj v letih 1966–1968 in 1972–1975 je po-
Saône pri Chalonu-sur-Saône, na lokaciji Petit- kazala, da je izdelan iz vrbovih vej. Večina vrš je
-Creuseot. Iz vrbovine, drena in srobota izdela-
občasno sta izpričana tudi 2- ali 3-letni prirast. žina grla znaša 44 cm, premer notranje odprtine
hereditatiV vodo so jih polagali obtežene, saj so bili v not- pa 15,7 cm. Repna odprtina ima premer 12–13
ranjosti 12 od 19 pasti odkriti kamni, kosi opek cm. Gre za enodelno vršo z gostimi vitrami de-
ali goveje kosti. Obstajajo indici, da so bile vsaj beline 1,5 do 8 mm, vpletenimi med razmaknjene
nekatere vrše privezane na kole (Dütting 2016; snope treh palic (Monthel, Blanc, Gury 2000).
Dütting, van Rijn 2017). V 4. stoletje verjetno sodi okoli 230 x 70 cm ve-
lika vrša iz vrbovega prepleta odprte, vzdolžne
Vršam primerljiv preplet so v rimskem ob- strukture, ki so jo odkrili leta 2009 v opuščenem
dobju domnevno uporabljali tudi za gradnjo ste- rokavu reke Emscher pri kraju Castrop-Rauxel,
ne stacionarnih ribogojniških naprav. Slednjim skupaj z vrstami kolov, morda ostanki ribolov-
pripadajo nedavno prepoznani ostanki lesene nih ograj (Nadler 2020, 36; Speckmann, Pappe
škatlaste konstrukcije velikosti 12 x 2,8 x ca. 2,8 2010, 95–96, Abb. 4, 5).
m, ki je bila odkrita v starem rokavu reke Thielle
v La Tènu, na obali Neuchâtelskega jezera (Pil- Srednjeveške vrše so ne glede na obliko pra-
lonel, Reginelli Servais 2009). viloma izdelane iz prepleta šibja, z njimi pa so lo-
vili ribe, kozice in rake. Večinoma gre za lovne
Kot kažejo najdbe iz močvirja Oberdorla v košare z lijakastim grlom. Med posebne, grobo
Turingiji so z vršami v rimskem obdobju radi lo- izdelane oblike teh naprav sodi trobentasta vrša,
vili tudi Germani. V zamočvirjenem, okoli 200 ki nima grla in je bila prilagojena za ribolov v
x 100 m velikem jezeru, ki je imelo med železno močnejših rečnih tokovih, primeroma po več vrš
dobo in zgodnjim srednjim vekom kultno obe- v vrsti, zataknjenih ena v drugo. Še precej dolgo
ležje, so odkrili nič manj kot 39 v celoti ali del- v visoki srednji vek so se uporabljale samo vrše
no ohranjenih vrš iz vrbovega šibja. Vrše so od- z vitrami iz dolgih vrbovih, leskovih ali dreno-
lagali zlasti v času med iztekom 1. stoletja pr. vih palic, povezanih s tankimi vrbovimi vejami,
n. št. in srednjim cesarskim obdobjem. Večino- vrbovim lubjem, srobotom ali lipovim ličjem.
ma gre za stožčasto oblikovane vrše, odkriti pa Trobentasto oblikovane pletene vrše so v skoraj
so bili tudi košarasti primerki, obe vrsti z grlom. nespremenjeni obliki ostale v uporabi do kon-
Stožčaste vrše imajo na odprtini premer 90 cm, ca srednjega veka in naprej, v poznem srednjem
ki se na 80 do 90 cm dolžine zmanjša na okoli 40 veku pa se jim pridružijo mrežaste vrše z lesenim
cm, nato pa se koničasto zoži ali valjasto izteče. ogrodjem (Nadler 2020, 52–53).
Grlo je dolgo okoli 30–40 cm in ima odprtino
s premerom 20 cm. Košaraste vrše so dolge 80– V okolici zgodnjesrednjeveške otoške
90 cm in široke okoli 40 cm; grlo je dolgo 30–40 utrdbe Mikulčice v poplavni ravnini reke Mora-
cm, repna odprtina pa ima premer 20 cm. Rep ve so odkrili 14 vrš, ki pripadajo dvema oblika-
vrše so zaprli z obročkom iz vrbovega prepleta, ma. Pri prvi obliki, ki ji je moč pripisati 5 najdb,
nataknjenim na konce palic. V nekaterih vršah gre za zaobljene košaraste vrš z uvlečenim grlom,
so odkrili kamne za obtežitev; vrše so bile zasid- izdelane iz gostih viter, vpletenih med enojne ali
rane oz. pritrjene, njihove položaje pa so označe- parne palice. Druga oblika je zastopana z dve-
vali z dolgimi koli, zapičenimi v jezersko dno ali ma primerkoma podolgovatih, stožčasto obliko-
obalo. Izvlekli so jih s pomočjo drogov s kavlji. vanih vrš, pri katerih so bile vzdolžne palice po-
Kostni ostanki rib, ki so se primeroma ohranili vezane s precej razmaknjenimi prečnimi vezmi.
v vršah, kažejo, da so z njimi lovili ščuke in linje Dokumentirana dolžina vrš prve oblike ne pre-
(Barthel 1977, 151–163). sega 120 cm, premer grla pa znaša 14–20 cm. Na
repu so bile palice verjetno zvezane skupaj. Ana-
Skoraj v celoti ohranjena vrša, datirana v 3. liza lesa edinega preostalega primerka vrše iz iz-
stoletje, je bila odkrita v starem rečnem rokavu kopavanj v letih 1966–1968 in 1972–1975 je po-
Saône pri Chalonu-sur-Saône, na lokaciji Petit- kazala, da je izdelan iz vrbovih vej. Večina vrš je
-Creuseot. Iz vrbovine, drena in srobota izdela-
