Page 64 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(2) (2023)

crossed by a front line and go hand in hand with the in- tali brez vpliva na prebivalstvo. Izjemno so ga prizade-
troduction in Albania in 1997 of a day of commemo- la močna polarizacijska gibanja kot posledica uporabe
ration of the memory of the Chams every 27 June. Its nacionalnih diskurzov. Vse do danes so se heterogene
discourse contrasts with that of Greece’s neighboring skupine, ki so tvorile obmejno družbo, morale pozicio-
region and is undoubtedly a witness of the transmis- nirati v skladu s političnimi turbulencami, včasih kljub
sion of a still disputed memory. But, if the key features drugim dolgoročnim realnostim, njihovi diskurzi pri-
of these narratives, and the marks they leave on the ter- padnosti pa so se zaradi teh sprememb postopoma pre-
ritories, are the product of an eventful history, the form oblikovali. Še več, te spremembe so imele pomembne
of these narratives must also be understood in relation posledice za prisotnost več skupnosti, katerih usoda se
to the dynamics of the present and the characteristics je zaradi novih razmer na sporni meji obrnila na glavo,
of the moments when these memories are expressed. npr. Čamov, velike albansko govoreče skupnosti, ki je po
However, other factors must also be taken into account drugi svetovni vojni izginila z zahodnega dela grško-al-
64 to understand the resurgence of the Cham issue in the banske meje v okoliščinah, o katerih se še vedno razpra-
first decades of the 21st century (migration and geopol- vlja. Dandanes se lokalna razlaga teh velikih družbenih
itic issues). But locally in this new context, the reactiva- in etničnih preobrazb vedno nanaša na rešitev nasilnega ti
studia universitatis hereditati, letnik 11 (2023), številka 2 / volume 11 (2023), number 2
tion of cross-border relations following the fall of the konflikta, ki je družbo v regiji pestil od obdobja med voj-
Albanian communist regime, and the intense migra- nama. V prizadetih vaseh je spomin na ta grozodejstva
tion of Albanian workers to Greece, has questioned the živ in različne generacije o njih še vedno zlahka ter zelo
memory in this border region, in sometimes surprising podrobno pripovedujejo, pri čemer pogosto razkrijejo ta
ways. It illustrates the extent to which the population of okoliščine umorov in tudi identiteto morilcev. Zgodbe
this small region continues to be crisscrossed by lines of o nasilju danes se odslikavajo v edinstvenih spomenikih
tension demarcating different categories of inhabitant. na grški strani meje, ki poudarjajo, kako je ta zgodovi-
This reality has been put to the test by the mass migra- na zaznamovala izgradnjo in simbolno prilastitev ozem-
tion of Albanian citizens to Greece, which has helped to lja ter kako to posledično napaja spomine. Z opomi- di
update the different registers of identification that had njanjem na grozodejstva skupine, ki je tesno povezana
been incompletely erased by the dominant discourse s sosednjo Albanijo, ti spomeniki Albance označujejo
of nation states since the post-war period. This process za sovražnike pravoslavnih Grkov in pričajo o dolgotraj-
has taken place more generally by confronting the topi- ni sovražnosti med državama, ki današnje zamere napa-
cality of cross-border relations with the permanence of ja z nasiljem iz preteklosti. Na drugi strani meje, v okoli-
the conflicting memories that are present. At the same ci majhnega albanskega mesta Konispol, stojijo številni
time, however, the reactivation of cross-border relations spomeniki v spomin na žrtve »genocida nad Čami«, ki here
is today affected by the return to the diplomatic agen- jih albanska država uradno priznava od leta 1994. Ti raz-
da of the inter-state dispute over the historical legitima- lični spomeniki na drugi strani meje delujejo tudi kot
cy of this border, making it sometimes difficult to do mejniki, saj aktivirajo reprezentacijo prostora, ki ga pre-
fieldwork on the complex dynamics of belonging in the či frontna črta, in gredo z roko v roki z uvedbo dneva
region. spomina na Čame v Albaniji leta 1997, ki se obeležuje
vsakega 27. junija. Njihov diskurz je v nasprotju z diskur-
Povzetek zom v sosednji grški regiji in nedvomno priča o prenosu
Meja med Grčijo in Albanijo ima pestro zgodovino. še vedno spornega spomina. Če pa so ključne značilnos-
Z njeno vzpostavitvijo leta 1913 je bilo Albaniji dode- ti teh pripovedi in sledi, ki jih puščajo na ozemljih, pro-
ljeno ozemlje, ki ga je Grčija osvojila med balkanskimi dukt pestre zgodovine, je treba obliko teh pripovedi ra-
vojnami, zunaj Albanije pa je ostal velik del ozemelj, ki zumeti tudi v povezavi s sedanjimi dinamikami in pa z
so jih albanski nacionalisti zahtevali od Prizrenske lige značilnostmi trenutkov. ko so ti spomini izraženi. Da bi studiauniversitatis
leta 1878. Tak primer je tudi v tem besedilu predstavljena razumeli ponovno oživitev čamskega vprašanja v prvih
majhna grška regija, ki se v Grčiji imenuje Thesprotia, v desetletjih 21. stoletja (migracijska in geopolitična vpra-
Albaniji pa Čamerija, kjer zgodovinski pretresi niso os- šanja), je treba upoštevati tudi druge dejavnike. V tem