Page 39 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 39
igor grdina
Wallenstein, ki se je kot bojevnik kalil v drugi beneško-habsburški
vojni, 1615–1617, ter postal znan kot junak ob razbitju obleganja Gradišča
ob Soči (Bireley 2014, 82),23 je tudi dojel, da se mali in veliki sistemi opaz
no razlikujejo, tudi kadar delujejo po enakih načelih. 50.000-glavo ali
celo še večjo armado je zaradi njene moči in možnosti, da hitro osvoji
in potem učinkovito obvladuje velik prostor, lažje vzdrževati kakor pet-
krat manj številčno vojsko, čeprav je za zadnjo treba priskrbeti opazno
več denarja. Manjše enote morejo biti vsak hip poražene in lahko vrh
vsega učinkovito nadzorujejo le nekaj krajev.
Velikopotezni češki plemič je hitro dobil dovoljenje za oblikovanje
velike cesarjeve armade, ki ni nastopala kot državna, temveč osebno mo-
narhova. S tem je Wallenstein pravzaprav le kronal domiselnost v sferi
javno-zasebnega partnerstva:24 sodelovanje v konzorciju, ki je imel po
zlomu oblasti Friderika V. nalogo v deželah svetováclavske krone uvel
javiti enotno valuto – ta je nadomestila prejšnje cesarske emisije ter ko-
vance strmoglavljenega kalvinskega (proti)kralja in posameznih velika-
šev –, ga je v očeh habsburškega monarha naredilo za zaupanja vrednega
človeka. Tudi tisti nasprotniki Ferdinanda II., ki jih niso zadele konfi-
skacije po bitki na Beli gori, so bili tedaj učinkovito pritisnjeni ob zid.
Večinoma so obubožali, novi denarni red pa je bil po daljšem času zme-
de vendarle vzpostavljen. Z oslabitvijo Češke so Habsburžani vojno, ki
bi lahko bila ob bolje organiziranem sovražniku zanje zelo tvegana, us-
peli kmalu preobraziti v spopad, v katerem bi lahko zmagali v celot-
nem Svetem rimskem cesarstvu. Določbe zlate bule Karla IV. bi potem
23 Wallenstein je tedaj na lastne stroške opremil 180 kirasirjev in 80 mušketirjev. S to
ne ravno veliko, čeprav po drugi strani spet ne zanemarljivo silo – težka konjenica
nikoli ni bila posebej številčna, saj je bilo njeno vzdrževanje finančno zelo zahtev-
no; uporabljala se je namreč le v odločilnih trenutkih bitk –, je opazno pripomo-
gel k razbitju obleganja Gradišča ob Soči. Kaže, da je bila vojaška epizoda na robu
slovenskega prostora za Wallensteina pomembna: utegnil se je prepričati, da je in-
vesticija v oborožence pod patronatom mogočnega vladarja rentabilna. Bodoči ce-
sarski generalisim se je poprej že kalil v več spopadih s Turki in protihabsburški-
mi uporniki na Ogrskem.
24 Razumevanje Wallensteinovega ravnanja ob ustanavljanju cesarjeve armade kot
javno-zasebnega partnerstva dolgujem kolegu Nevenu Boraku, ki je svoje misli o
financiranju vojne predstavil na konferenci AMEU leta 2018.
37
Wallenstein, ki se je kot bojevnik kalil v drugi beneško-habsburški
vojni, 1615–1617, ter postal znan kot junak ob razbitju obleganja Gradišča
ob Soči (Bireley 2014, 82),23 je tudi dojel, da se mali in veliki sistemi opaz
no razlikujejo, tudi kadar delujejo po enakih načelih. 50.000-glavo ali
celo še večjo armado je zaradi njene moči in možnosti, da hitro osvoji
in potem učinkovito obvladuje velik prostor, lažje vzdrževati kakor pet-
krat manj številčno vojsko, čeprav je za zadnjo treba priskrbeti opazno
več denarja. Manjše enote morejo biti vsak hip poražene in lahko vrh
vsega učinkovito nadzorujejo le nekaj krajev.
Velikopotezni češki plemič je hitro dobil dovoljenje za oblikovanje
velike cesarjeve armade, ki ni nastopala kot državna, temveč osebno mo-
narhova. S tem je Wallenstein pravzaprav le kronal domiselnost v sferi
javno-zasebnega partnerstva:24 sodelovanje v konzorciju, ki je imel po
zlomu oblasti Friderika V. nalogo v deželah svetováclavske krone uvel
javiti enotno valuto – ta je nadomestila prejšnje cesarske emisije ter ko-
vance strmoglavljenega kalvinskega (proti)kralja in posameznih velika-
šev –, ga je v očeh habsburškega monarha naredilo za zaupanja vrednega
človeka. Tudi tisti nasprotniki Ferdinanda II., ki jih niso zadele konfi-
skacije po bitki na Beli gori, so bili tedaj učinkovito pritisnjeni ob zid.
Večinoma so obubožali, novi denarni red pa je bil po daljšem času zme-
de vendarle vzpostavljen. Z oslabitvijo Češke so Habsburžani vojno, ki
bi lahko bila ob bolje organiziranem sovražniku zanje zelo tvegana, us-
peli kmalu preobraziti v spopad, v katerem bi lahko zmagali v celot-
nem Svetem rimskem cesarstvu. Določbe zlate bule Karla IV. bi potem
23 Wallenstein je tedaj na lastne stroške opremil 180 kirasirjev in 80 mušketirjev. S to
ne ravno veliko, čeprav po drugi strani spet ne zanemarljivo silo – težka konjenica
nikoli ni bila posebej številčna, saj je bilo njeno vzdrževanje finančno zelo zahtev-
no; uporabljala se je namreč le v odločilnih trenutkih bitk –, je opazno pripomo-
gel k razbitju obleganja Gradišča ob Soči. Kaže, da je bila vojaška epizoda na robu
slovenskega prostora za Wallensteina pomembna: utegnil se je prepričati, da je in-
vesticija v oborožence pod patronatom mogočnega vladarja rentabilna. Bodoči ce-
sarski generalisim se je poprej že kalil v več spopadih s Turki in protihabsburški-
mi uporniki na Ogrskem.
24 Razumevanje Wallensteinovega ravnanja ob ustanavljanju cesarjeve armade kot
javno-zasebnega partnerstva dolgujem kolegu Nevenu Boraku, ki je svoje misli o
financiranju vojne predstavil na konferenci AMEU leta 2018.
37
