Page 7 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 7
Stati in obstati 15(2019): 5-9
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)5-9
BESEDA UREDNIKA
Številka revije, ki je pred nami, je že na prvi pogled bolj usmerjena
v zgodovino. Vendar lahko dodamo in moramo dodati: v zgodovino,
ki/ker je zgovorna tudi za današnji čas, zgodovino, ki ji mi postavljamo
vprašanja in jo kot tako (in tako) sploh vidimo.
Dva sestavka sta vezana na veliki obletnici. Eden na 100-letnico pri-
ključitve Prekmurja in združitve Prekmurcev z večino slovenskega
prebivalstva v isti državi, drugi na 500-letnico rojstva Matije Vlačića,
Matthiasa Flaciusa Illyricusa (1520–1575). Priključitev je pomenila vklju-
čitev v skupni državni okvir edinega področja, na katerem so slovenski
protestanti/evangeličani uspeli preživeti obdobje habsburške katoliške
protireformacije. Istran, Labinčan, je kot emigrant s svojim delom po-
membno zaznamoval poti in razpotja reformacije in reformacijske teo-
logije v Luthrovi deželi. (Drugače kot Trubar, ki je z duhom reformacije
in z njim povezanim slovenskim knjižnim delom odločilno zaznamoval
reformacijo in njene sadove v svoji domovini.) Trije prispevki osvetljuje-
jo obdobje začetnega uveljavljanja sodobne verske tolerance: njeno raz-
svetljensko idejno ozadje (Lessingov Modri Natan); praktične spodbude
zanjo in začetke njenega prakticiranja (v avstrijski vojski); njene prav-
ne formulacije in kodifikacije v avstrijski zakonodaji o položaju protes
tantov tistega časa. Vsi trije prispevki avstrijskih in nemških avtorjev so
vsak na svoj način tudi prispevki o naši (takrat skupni) kulturni, držav-
ni in pravno-politični zgodovini.
5
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)5-9
BESEDA UREDNIKA
Številka revije, ki je pred nami, je že na prvi pogled bolj usmerjena
v zgodovino. Vendar lahko dodamo in moramo dodati: v zgodovino,
ki/ker je zgovorna tudi za današnji čas, zgodovino, ki ji mi postavljamo
vprašanja in jo kot tako (in tako) sploh vidimo.
Dva sestavka sta vezana na veliki obletnici. Eden na 100-letnico pri-
ključitve Prekmurja in združitve Prekmurcev z večino slovenskega
prebivalstva v isti državi, drugi na 500-letnico rojstva Matije Vlačića,
Matthiasa Flaciusa Illyricusa (1520–1575). Priključitev je pomenila vklju-
čitev v skupni državni okvir edinega področja, na katerem so slovenski
protestanti/evangeličani uspeli preživeti obdobje habsburške katoliške
protireformacije. Istran, Labinčan, je kot emigrant s svojim delom po-
membno zaznamoval poti in razpotja reformacije in reformacijske teo-
logije v Luthrovi deželi. (Drugače kot Trubar, ki je z duhom reformacije
in z njim povezanim slovenskim knjižnim delom odločilno zaznamoval
reformacijo in njene sadove v svoji domovini.) Trije prispevki osvetljuje-
jo obdobje začetnega uveljavljanja sodobne verske tolerance: njeno raz-
svetljensko idejno ozadje (Lessingov Modri Natan); praktične spodbude
zanjo in začetke njenega prakticiranja (v avstrijski vojski); njene prav-
ne formulacije in kodifikacije v avstrijski zakonodaji o položaju protes
tantov tistega časa. Vsi trije prispevki avstrijskih in nemških avtorjev so
vsak na svoj način tudi prispevki o naši (takrat skupni) kulturni, držav-
ni in pravno-politični zgodovini.
5
