Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 9
marko kerševan
Strasbourg do Frankfurta, kjer je umrl; v tej zvezi objavlja tudi doslej
nepoznani dokument v latinskem izvirniku in slovenskem prevodu
(Martina Benedika). Kot je znano, je bil Trubarjev naslednik na mes-
tu superintendenta v Ljubljani Sebastijan Krelj (1538–1567) Vlačićev
študent v Jeni, kasneje pa njegov pomočnik in podpornik njegove
(»flacijanske«) smeri v reformacijskih razhajanjih. Med bivanjem v
Regensburgu (1562–1565) je Vlačić razvijal tudi ideje in iniciative gle-
de uveljavljanja reformacije v slovenskem, hrvaškem in in širšem bal-
kanskem prostoru (tako tudi o ustanovitvi akademije za teološko izo-
braževanje pridigarjev s tega področja).
Lilijana Žnidaršič-Golec poroča in razpravlja o novoodkritem ar-
hivskem viru, notarski listini, ki pomeni nov kamenček v mozaiku
podobe odnosa med tržaškim škofom Petrom Bonomom in Primožem
Trubarjem. Članku je priložena fotografija dokumenta.
Avstrijski avtor, zaposlen v avstrijski vojski, Karl-Reinhart Trauner
raziskuje in dokumentira načine in razloge zgodnje verske tolerance v
cesarski avstrijski vojski že v času pred Tolerančnim patentom Jožefa II.
in po njem. Ravnanja v avstrijskih oboroženih silah so postala vzgled za
postopno uveljavljanje verske tolerance tudi na drugih področjih tedan
je avstrijske državnosti (ki je takrat zajemala in zadevala tudi naše de-
žele in ljudi). Jonatan Vinkler nadaljuje svojo obsežno in natančno raz-
iskavo čeških bratov, s katero odpira našo revijo v širši srednjeevropski
prostor in širi obzorje (ne le našega) poznavanja protestantizma in nje-
gove dediščine.
V Študijskih večerih se je Božidar Debenjak vrnil k prvi sloven-
ski knjigi, Trubarjevemu Katekizmu 1550 (ki ga imamo zdaj po zaslugi
Trubarjevega foruma, Kozme Ahačiča in Vinka Ošlaka tudi v sodob-
ni slovenščini), ter predstavil, dokumentiral in poudaril vsebinsko in
formalno zahtevnost (ter že zato »ogromnost«) tega prvega, vstopnega
koraka slovenske tiskane besede. Peter Kovačič Peršin seznanja bralce
z idejami in zamislimi družbene ureditve Andreja Gosarja (1887–1970),
družboslovca in politika, katerega delo je bilo po 2. svetovni vojni za-
molčevano in omalovaževano, pa čeprav (ali prav zato) so bile njegove
ideje in kritike izziv za tedanje (in sedanje!?) enostranske koncepcije
7
Strasbourg do Frankfurta, kjer je umrl; v tej zvezi objavlja tudi doslej
nepoznani dokument v latinskem izvirniku in slovenskem prevodu
(Martina Benedika). Kot je znano, je bil Trubarjev naslednik na mes-
tu superintendenta v Ljubljani Sebastijan Krelj (1538–1567) Vlačićev
študent v Jeni, kasneje pa njegov pomočnik in podpornik njegove
(»flacijanske«) smeri v reformacijskih razhajanjih. Med bivanjem v
Regensburgu (1562–1565) je Vlačić razvijal tudi ideje in iniciative gle-
de uveljavljanja reformacije v slovenskem, hrvaškem in in širšem bal-
kanskem prostoru (tako tudi o ustanovitvi akademije za teološko izo-
braževanje pridigarjev s tega področja).
Lilijana Žnidaršič-Golec poroča in razpravlja o novoodkritem ar-
hivskem viru, notarski listini, ki pomeni nov kamenček v mozaiku
podobe odnosa med tržaškim škofom Petrom Bonomom in Primožem
Trubarjem. Članku je priložena fotografija dokumenta.
Avstrijski avtor, zaposlen v avstrijski vojski, Karl-Reinhart Trauner
raziskuje in dokumentira načine in razloge zgodnje verske tolerance v
cesarski avstrijski vojski že v času pred Tolerančnim patentom Jožefa II.
in po njem. Ravnanja v avstrijskih oboroženih silah so postala vzgled za
postopno uveljavljanje verske tolerance tudi na drugih področjih tedan
je avstrijske državnosti (ki je takrat zajemala in zadevala tudi naše de-
žele in ljudi). Jonatan Vinkler nadaljuje svojo obsežno in natančno raz-
iskavo čeških bratov, s katero odpira našo revijo v širši srednjeevropski
prostor in širi obzorje (ne le našega) poznavanja protestantizma in nje-
gove dediščine.
V Študijskih večerih se je Božidar Debenjak vrnil k prvi sloven-
ski knjigi, Trubarjevemu Katekizmu 1550 (ki ga imamo zdaj po zaslugi
Trubarjevega foruma, Kozme Ahačiča in Vinka Ošlaka tudi v sodob-
ni slovenščini), ter predstavil, dokumentiral in poudaril vsebinsko in
formalno zahtevnost (ter že zato »ogromnost«) tega prvega, vstopnega
koraka slovenske tiskane besede. Peter Kovačič Peršin seznanja bralce
z idejami in zamislimi družbene ureditve Andreja Gosarja (1887–1970),
družboslovca in politika, katerega delo je bilo po 2. svetovni vojni za-
molčevano in omalovaževano, pa čeprav (ali prav zato) so bile njegove
ideje in kritike izziv za tedanje (in sedanje!?) enostranske koncepcije
7
