Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 8
beseda urednika
Pri izbiri Prevoda, treh pričevanj iz novejše nemške zgodovine
(Bonhoeffer, Darmstadtska izjava, Gustav Heinemann), nas je vodilo
ponovno oživljanje zlih duhov preteklosti in vprašanje, ki se mu tudi
na Slovenskem ne moremo/smemo izogniti: kaj je šlo narobe, kaj je bilo
z (ne le protestantskim) »krščanstvom in politiko«, da se je zablodilo
(ne le v Nemčiji!) – in kaj delati, na kaj biti pozorni, da se ne bi zablo-
da ponovila.
Dva prispevka sta tudi tokrat usmerjena v trdo jedro raziskovanja
in pisanja v naši reviji (simbolizirano s portretom na platnicah): v raz-
iskovanje in pisanje o življenju in delu Primoža Trubarja. Eden prina-
ša nova dejstva, nov dokument, eden prikaže dosedanje in doda nove
vidike interpretacije (pomena) njegovega dela. Drugi prispevki, ki so
jih avtorji pripravili kot predavanja na študijskih večerih Slovenskega
protestantskega društva, poskrbijo za dodatno raznovrstnost vsebine
te številke.
Razprave, študije začenja članek Klaudije Sedar, ki piše o razpo-
loženju, previdnosti, celo zadržanosti prekmurskih evangeličanov pri
vključevanju v nove državne okvire, saj jim ti niso vzbujali zaupanja v
primerjavi z dotedanjim, ogrskim, znotraj katerega so prekmurski slo-
venski evangeličani v dolgi zgodovini uspeli oblikovati in ohraniti svo-
jo slovensko narodno in evangeličansko versko identiteto. Toda obo-
je je pomenilo trdno osnovo za kasnejše (in sedanje) samozavestno in
tvorno vključevanje slovenskih prekmurskih evangeličanov v skupno
življenje združene Slovenije. Avtorica daje s svojim prispevkom zaslu-
ženo priznanje pokojnima raziskovalcema Mihaelu Kuzmiču in Francu
Kuzmiču, ki sta kot pripadnika Binkoštne cerkve dovolj od blizu in
hkrati z zadostno distanco, tako rekoč »od znotraj« in »od zunaj«, opa-
zovala, razumela in trezno presojala položaj in ravnanje prekmurskih
evangeličanov.
Luka Ilić, eden najboljših poznavalcev življenja in dela Matije
Vlačića (o njem je že pisal v številkah 15-16/2012 in 17-18/2013 naše re-
vije), tokrat objavlja razpravo, ki se osredotoča na začetke Vlačićeve
življenjske in akademske poti, ki ga je vodila iz rodnega Labina v Istri
preko Benetk v Tübingen, Wittenberg, Magdeburg, Jeno, Regensburg,
6
Pri izbiri Prevoda, treh pričevanj iz novejše nemške zgodovine
(Bonhoeffer, Darmstadtska izjava, Gustav Heinemann), nas je vodilo
ponovno oživljanje zlih duhov preteklosti in vprašanje, ki se mu tudi
na Slovenskem ne moremo/smemo izogniti: kaj je šlo narobe, kaj je bilo
z (ne le protestantskim) »krščanstvom in politiko«, da se je zablodilo
(ne le v Nemčiji!) – in kaj delati, na kaj biti pozorni, da se ne bi zablo-
da ponovila.
Dva prispevka sta tudi tokrat usmerjena v trdo jedro raziskovanja
in pisanja v naši reviji (simbolizirano s portretom na platnicah): v raz-
iskovanje in pisanje o življenju in delu Primoža Trubarja. Eden prina-
ša nova dejstva, nov dokument, eden prikaže dosedanje in doda nove
vidike interpretacije (pomena) njegovega dela. Drugi prispevki, ki so
jih avtorji pripravili kot predavanja na študijskih večerih Slovenskega
protestantskega društva, poskrbijo za dodatno raznovrstnost vsebine
te številke.
Razprave, študije začenja članek Klaudije Sedar, ki piše o razpo-
loženju, previdnosti, celo zadržanosti prekmurskih evangeličanov pri
vključevanju v nove državne okvire, saj jim ti niso vzbujali zaupanja v
primerjavi z dotedanjim, ogrskim, znotraj katerega so prekmurski slo-
venski evangeličani v dolgi zgodovini uspeli oblikovati in ohraniti svo-
jo slovensko narodno in evangeličansko versko identiteto. Toda obo-
je je pomenilo trdno osnovo za kasnejše (in sedanje) samozavestno in
tvorno vključevanje slovenskih prekmurskih evangeličanov v skupno
življenje združene Slovenije. Avtorica daje s svojim prispevkom zaslu-
ženo priznanje pokojnima raziskovalcema Mihaelu Kuzmiču in Francu
Kuzmiču, ki sta kot pripadnika Binkoštne cerkve dovolj od blizu in
hkrati z zadostno distanco, tako rekoč »od znotraj« in »od zunaj«, opa-
zovala, razumela in trezno presojala položaj in ravnanje prekmurskih
evangeličanov.
Luka Ilić, eden najboljših poznavalcev življenja in dela Matije
Vlačića (o njem je že pisal v številkah 15-16/2012 in 17-18/2013 naše re-
vije), tokrat objavlja razpravo, ki se osredotoča na začetke Vlačićeve
življenjske in akademske poti, ki ga je vodila iz rodnega Labina v Istri
preko Benetk v Tübingen, Wittenberg, Magdeburg, Jeno, Regensburg,
6
