Page 24 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 24
razprave, študije
čenega gospostva, ki se na podlagi starih privilegijev niso hoteli zago-
varjati pred kranjskim ograjnim sodiščem v Ljubljani. To plemstvo je
posledično izgubilo položaj ločene plemiške korporacije in svoje lastno
ograjno sodišče v Metliki ter bilo sodno podrejeno Ljubljani, s čimer so
bili povsem vključeni med kranjske deželane. Poudariti še kaže, da je slo-
venske posebnosti tega pravnega reda izpostavil tudi Valvasor,30 ki po-
daja zanimiv odgovor na vprašanje (slovenskega) jezikovnega značaja
plemstva Slovenske marke. V zakonu z Elizabeto Heleno iz stare kranj-
ske rodbine Raubar je Janez III. dobil tri sinove in tri hčerke.31 Od nje-
govih sinov se je poročil samo Krištof (II.) (1504–pred 1560)32 in v zako-
nu z Marjeto Scharfenberg dobil več otrok, od katerih so preživeli en sin
in dve hčerki.33 Krištof je pri Hohenecku imenovan kot svetnik cesarja
(Kaysers Maximiliani I. Rath), imenovan pa je bil tudi za deželnega po-
verjenika (Verordneter). Vezi, ki so jih Črnomaljski stkali v 15. stoletju,
30 Po Valvasorju (1689, IX 95) gre za izjemno pomemben fragment pravne zgodo-
vine, ki pravi, da se je tožnik, ne glede na upravičenost svojih zahtev, moral dem
Bauren=Urtheil / so auf den Rabisch geschnitten worden / sich unterwerffen: weil / de-
rer Orten / nicht so viel Edelleute vorhanden waren / mit welchen ein Gericht hette be-
setzt werden mögen. O stanju plemstva v Slovenski marki ob koncu 15. stoletja glej
Kosi 2019, 73–81.
31 Bucelinus 1678, s.p., s.v. Tschernembel; Hoheneck 1747, 755: Mit seiner Gemahel
Frau Elisabeth gebohrne Rauberin […] hat er drey Sohn / und drey Tochter erwor-
ben / benantlichen Herrn Caspar, Herrn Franciscum, Herrn Christoph, Fräulein
Catharinam, Fräulein Marusch, und Fräulein Veronicam. Z njima soglaša starejši
Herberstein (Zahn 1868, 292). Schönleben navaja samo njeno srednje ime Helena
(ARS AS 1073, I-42, str. 744: Ioannes de Tschernembl fuit A[nn]o 1495 Assessor
Provi[nti]ae 1502 et 1514 Uxor Helena Rauberin.).
32 Hoheneck (1747, 756) piše, da je Krištof umrl leta 1538 (starb Anno 1538.) in po
njem povzema tudi Strnad (1857, 185). Vendar ta podatek ne drži. Še julija 1556
srečamo pismo iz Hmeljnika na Dolenjskem, v katerem Krištof piše, da meines all-
ters und schwachait halben ne bo mogel priti na sodno razpravo na Dunaj (OÖLA
Herrschaft Schwertberg, sch. 141, 1556, julij, Hmeljnik). Pismo tudi priča, da je bi-
val v Marki. Njegova žena Marjeta je omenjena kot vdova leta 1560 (ARS AS 306,
knj. 7 (1558–1589); tožba po 2. decembru 1560, kjer Volf baron pl. Turn toži frauen
Margareth[en] weilundt herr[en] Christoff[en] herr[en] zu Tschernembl wittib).
33 Bucelinus 1678, s.p., s.v. Tschernembel našteva sinove Krištofa (III), ki infantuli aeta-
te decessit, in Janeza ter hčerki Barbaro in Elizabeto, ob teh pa so Plures liberi viden-
tur in infantia mortui; Hoheneck 1747, 752.
22
čenega gospostva, ki se na podlagi starih privilegijev niso hoteli zago-
varjati pred kranjskim ograjnim sodiščem v Ljubljani. To plemstvo je
posledično izgubilo položaj ločene plemiške korporacije in svoje lastno
ograjno sodišče v Metliki ter bilo sodno podrejeno Ljubljani, s čimer so
bili povsem vključeni med kranjske deželane. Poudariti še kaže, da je slo-
venske posebnosti tega pravnega reda izpostavil tudi Valvasor,30 ki po-
daja zanimiv odgovor na vprašanje (slovenskega) jezikovnega značaja
plemstva Slovenske marke. V zakonu z Elizabeto Heleno iz stare kranj-
ske rodbine Raubar je Janez III. dobil tri sinove in tri hčerke.31 Od nje-
govih sinov se je poročil samo Krištof (II.) (1504–pred 1560)32 in v zako-
nu z Marjeto Scharfenberg dobil več otrok, od katerih so preživeli en sin
in dve hčerki.33 Krištof je pri Hohenecku imenovan kot svetnik cesarja
(Kaysers Maximiliani I. Rath), imenovan pa je bil tudi za deželnega po-
verjenika (Verordneter). Vezi, ki so jih Črnomaljski stkali v 15. stoletju,
30 Po Valvasorju (1689, IX 95) gre za izjemno pomemben fragment pravne zgodo-
vine, ki pravi, da se je tožnik, ne glede na upravičenost svojih zahtev, moral dem
Bauren=Urtheil / so auf den Rabisch geschnitten worden / sich unterwerffen: weil / de-
rer Orten / nicht so viel Edelleute vorhanden waren / mit welchen ein Gericht hette be-
setzt werden mögen. O stanju plemstva v Slovenski marki ob koncu 15. stoletja glej
Kosi 2019, 73–81.
31 Bucelinus 1678, s.p., s.v. Tschernembel; Hoheneck 1747, 755: Mit seiner Gemahel
Frau Elisabeth gebohrne Rauberin […] hat er drey Sohn / und drey Tochter erwor-
ben / benantlichen Herrn Caspar, Herrn Franciscum, Herrn Christoph, Fräulein
Catharinam, Fräulein Marusch, und Fräulein Veronicam. Z njima soglaša starejši
Herberstein (Zahn 1868, 292). Schönleben navaja samo njeno srednje ime Helena
(ARS AS 1073, I-42, str. 744: Ioannes de Tschernembl fuit A[nn]o 1495 Assessor
Provi[nti]ae 1502 et 1514 Uxor Helena Rauberin.).
32 Hoheneck (1747, 756) piše, da je Krištof umrl leta 1538 (starb Anno 1538.) in po
njem povzema tudi Strnad (1857, 185). Vendar ta podatek ne drži. Še julija 1556
srečamo pismo iz Hmeljnika na Dolenjskem, v katerem Krištof piše, da meines all-
ters und schwachait halben ne bo mogel priti na sodno razpravo na Dunaj (OÖLA
Herrschaft Schwertberg, sch. 141, 1556, julij, Hmeljnik). Pismo tudi priča, da je bi-
val v Marki. Njegova žena Marjeta je omenjena kot vdova leta 1560 (ARS AS 306,
knj. 7 (1558–1589); tožba po 2. decembru 1560, kjer Volf baron pl. Turn toži frauen
Margareth[en] weilundt herr[en] Christoff[en] herr[en] zu Tschernembl wittib).
33 Bucelinus 1678, s.p., s.v. Tschernembel našteva sinove Krištofa (III), ki infantuli aeta-
te decessit, in Janeza ter hčerki Barbaro in Elizabeto, ob teh pa so Plures liberi viden-
tur in infantia mortui; Hoheneck 1747, 752.
22
