Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 27
janez weiss
(Flödnig),43 freisinški Klevevž (Klingenfels) pa so kot gradiščani pose-
dovali člani Gašperjeve in Jurijeve veje rodbine.44 Jurij je v letu 1476 pos-
tal tudi oskrbnik freisinške Škofje Loke in je posedoval to pomembno
in veliko gospostvo vse do smrti (Mayer 1886, 428–30). Kako je pridobil
Šteberk (Stegberg) na Krasu, ne vemo, leta 1456 ga je zamenjal za ruševi-
no in sodišče Štatenberk (Stattenberg) v Marki, ki so ga Črnomaljski po-
sedovali vse do odhoda iz Kranjske.45 Poleg tega so imeli še vrsto manjših
posesti, od katerih kaže omeniti hišo v Ljubljani, dvor pri Dragomlju,46
hišo in posesti pri Vrhniki47 ipd.
Ključni vir, ki nudi najnatančnejši vpogled v imetje (posesti) baronov
Črnomaljskih in posledično uvid v podporo reformatorjem, so imenjske
(premoženjske) knjige za Kranjsko. Omenjene posesti Črnomaljskih je
v začetku 16. stoletja dedoval edini moški dedič Janez (III.) in po njem
Krištof (II.) Črnomaljski, katerega dedovano posest (Erbgut) v vrednosti
kar 505 goldinarjev omenja prva48 imenjska knjiga za Kranjsko, k temu
43 Stumberger (1953, 24–25) in po njem Jarc (1990, 124) omenjata zastavo gradu
Fladnitz v okraju Weiz na Štajerskem. Vendar gre tukaj nedvomno za napako, ki
izvira iz zapisa imena tega gradu (Fladnitz), podobnega imenu gradu Smlednik
(Flödnig). Omenjenega gradu na Štajerskem Črnomaljski niso nikoli imeli v po-
sesti. Gašper pa je posedoval Smlednik še leta 1458, ko je cesar Friderik III. njego-
vo zastavno pismo v vrednosti tisoč pfeningov črnih denaričev odstopil Rudolfu
Khevenhüllerju (Muchar 1859, 460, 1458, 18. julij, Dunajsko Novo mesto).
44 Mayer (1886, 426, 431–34) kot oskrbnika gospostva Klevevž omenja Gašperja
Črnomaljskega, ki je tamkaj služboval že pred letom 1474 in imel oskrbništvo
vse do smrti. Nasledil ga je Jurijev sin Baltazar, ki ga Mayer zmotno označuje za
Gašperjevega sina (str. 433), za časa katerega so Klevevž zasedle ogrske čete Matije
Korvina. Po smrti slednjega so bile posesti vrnjene cesarju, ki je pa Klevevž zastavil
Auerspergom, čeprav je bil v lasti škofije Freising, ki si ga je prizadevala dobiti nazaj.
45 Regesta Imperii 13, št. 352, 1456, 9. oktober, Dunajsko Novo mesto. Viri ne potrjuje-
jo navedb M. Smole (1982, 493); napaka je tudi pri Jarcu (1990, 124).
46 Baltazar, sin Jurija Črnomaljskega, je 12. maja 1492 prodal dvor Dragomelj bratoma
Rainer (Otorepec 1962, 7; Jarc 1990, 124).
47 ARS AS 309, šk. 31 G 1–17, 1606, 14. september, Turn pri Radečah, str. 8: Item, ein
Pergamener Lechennbrieff von herrn Christoff von Tschernenbml einer behausunß,
wisen, ackhern, unnd zwo Hofstetten zu Ober:Laibach, des datum Hopfen Pach den
24. Januar[en] 1558.
48 ARS AS 173, knj. 1 (1539), str. 321v: H[er]r Hanns Christoff von Tschernembl von
seinem Erb guet Vc[entum] V gld R, II k, III d. Ime Hanns je prečrtano in dopisan
25
(Flödnig),43 freisinški Klevevž (Klingenfels) pa so kot gradiščani pose-
dovali člani Gašperjeve in Jurijeve veje rodbine.44 Jurij je v letu 1476 pos-
tal tudi oskrbnik freisinške Škofje Loke in je posedoval to pomembno
in veliko gospostvo vse do smrti (Mayer 1886, 428–30). Kako je pridobil
Šteberk (Stegberg) na Krasu, ne vemo, leta 1456 ga je zamenjal za ruševi-
no in sodišče Štatenberk (Stattenberg) v Marki, ki so ga Črnomaljski po-
sedovali vse do odhoda iz Kranjske.45 Poleg tega so imeli še vrsto manjših
posesti, od katerih kaže omeniti hišo v Ljubljani, dvor pri Dragomlju,46
hišo in posesti pri Vrhniki47 ipd.
Ključni vir, ki nudi najnatančnejši vpogled v imetje (posesti) baronov
Črnomaljskih in posledično uvid v podporo reformatorjem, so imenjske
(premoženjske) knjige za Kranjsko. Omenjene posesti Črnomaljskih je
v začetku 16. stoletja dedoval edini moški dedič Janez (III.) in po njem
Krištof (II.) Črnomaljski, katerega dedovano posest (Erbgut) v vrednosti
kar 505 goldinarjev omenja prva48 imenjska knjiga za Kranjsko, k temu
43 Stumberger (1953, 24–25) in po njem Jarc (1990, 124) omenjata zastavo gradu
Fladnitz v okraju Weiz na Štajerskem. Vendar gre tukaj nedvomno za napako, ki
izvira iz zapisa imena tega gradu (Fladnitz), podobnega imenu gradu Smlednik
(Flödnig). Omenjenega gradu na Štajerskem Črnomaljski niso nikoli imeli v po-
sesti. Gašper pa je posedoval Smlednik še leta 1458, ko je cesar Friderik III. njego-
vo zastavno pismo v vrednosti tisoč pfeningov črnih denaričev odstopil Rudolfu
Khevenhüllerju (Muchar 1859, 460, 1458, 18. julij, Dunajsko Novo mesto).
44 Mayer (1886, 426, 431–34) kot oskrbnika gospostva Klevevž omenja Gašperja
Črnomaljskega, ki je tamkaj služboval že pred letom 1474 in imel oskrbništvo
vse do smrti. Nasledil ga je Jurijev sin Baltazar, ki ga Mayer zmotno označuje za
Gašperjevega sina (str. 433), za časa katerega so Klevevž zasedle ogrske čete Matije
Korvina. Po smrti slednjega so bile posesti vrnjene cesarju, ki je pa Klevevž zastavil
Auerspergom, čeprav je bil v lasti škofije Freising, ki si ga je prizadevala dobiti nazaj.
45 Regesta Imperii 13, št. 352, 1456, 9. oktober, Dunajsko Novo mesto. Viri ne potrjuje-
jo navedb M. Smole (1982, 493); napaka je tudi pri Jarcu (1990, 124).
46 Baltazar, sin Jurija Črnomaljskega, je 12. maja 1492 prodal dvor Dragomelj bratoma
Rainer (Otorepec 1962, 7; Jarc 1990, 124).
47 ARS AS 309, šk. 31 G 1–17, 1606, 14. september, Turn pri Radečah, str. 8: Item, ein
Pergamener Lechennbrieff von herrn Christoff von Tschernenbml einer behausunß,
wisen, ackhern, unnd zwo Hofstetten zu Ober:Laibach, des datum Hopfen Pach den
24. Januar[en] 1558.
48 ARS AS 173, knj. 1 (1539), str. 321v: H[er]r Hanns Christoff von Tschernembl von
seinem Erb guet Vc[entum] V gld R, II k, III d. Ime Hanns je prečrtano in dopisan
25
