Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 29
janez weiss
tudi gospostvo Klevevž z veliko vednostjo 223 goldinarjev.56 Skupno je
bil torej dolžan precejšnjih 659 goldinarjev imenjskega davka letno, kar
je tedaj spadalo med najvišje plemiške davčne obveznosti na Kranjskem.
Poudariti še kaže, da je bila posestna »izkaznica« Črnomaljskih stolet
je poprej še precej večja, vendar nimamo virov, ki bi to stanje podajali.
Iz tega bi smeli zaključiti, da je bil rod Črnomaljskih primerljivo dobro
situiran, in to nemajhno premoženje predstavlja materialno osnovo, iz
katere so Črnomaljski, kakor pričajo izrecne navedbe v četrti imenjski
knjigi, podpirali kranjske reformatorje.
Stari rod in nova vera
Ideje reformacije so na Kranjsko segle v dvajsetih letih 16. stoletja
(Dimitz 1875, 194–98).57 Kot pravi Dimitz, je domača duhovščina (einhei-
mische Pristerschaft) te ideje prevzela in jih oznanjala, ter ilustrira, da se
je le osem let po nastopu Lutherja v eni od župnij oglejskega patriarha-
ta brala luthrische Mess (Dimitz 1875, 195; Grafenauer 1979, 269). Konec
dvajsetih let se je v Ljubljani že oblikoval »krog« meščanskih protestan-
tov okoli Matije Klombnerja, poznejšega pisarja ograjnega sodišča, o če-
doval Dionizij Herman. Gre za napako. ARS AS 306, knj. 2 (1546–1547), razpra-
va 16. januarja 1547: Danißy Herman, des Herren Cristoff von Tschernembl phleger
zu Erkhenstain itd. Dionizij Herman je bil oskrbnik Erkenštajna v službi Krištofa
Črnomaljskega. Hermana je nasledil že pred letom 1558 Janez Gnedic (Gnediz), ki
je omenjen kot seinem (Črnomaljskega) Phleger zu Erchenstain (ARS AS 306, knj. 7
(1558–1588), tožba z dne 15. marca 1558).
56 ARS AS 173, knj. 4 (1546–1618), str. 30: Die Herrschafft Khlingenfelß 223R 22k 1dn,
kjer beremo: 1618 Jars ist die herrwschafft Khlingenfelß auß dißem alten gultbuch in
d[en] neue ubertragen worden, unnd aldorth unndter die Rubrigkhen des Praelaten
Stanndts einverleibt. Gospostvo Klevevž se je torej vrnilo k svojemu starodavnemu
lastniku, škofiji Freising.
57 Gre za prepoved z 12. marca 1523. Dimitz pravi, da je novi nauk bald ihre Anhänger
in der einheimischen Priesterschaft selbst gefunden, welche sie von der Kanzel verkün-
det. Glej tudi Grafenauer 1979, 269.
27
tudi gospostvo Klevevž z veliko vednostjo 223 goldinarjev.56 Skupno je
bil torej dolžan precejšnjih 659 goldinarjev imenjskega davka letno, kar
je tedaj spadalo med najvišje plemiške davčne obveznosti na Kranjskem.
Poudariti še kaže, da je bila posestna »izkaznica« Črnomaljskih stolet
je poprej še precej večja, vendar nimamo virov, ki bi to stanje podajali.
Iz tega bi smeli zaključiti, da je bil rod Črnomaljskih primerljivo dobro
situiran, in to nemajhno premoženje predstavlja materialno osnovo, iz
katere so Črnomaljski, kakor pričajo izrecne navedbe v četrti imenjski
knjigi, podpirali kranjske reformatorje.
Stari rod in nova vera
Ideje reformacije so na Kranjsko segle v dvajsetih letih 16. stoletja
(Dimitz 1875, 194–98).57 Kot pravi Dimitz, je domača duhovščina (einhei-
mische Pristerschaft) te ideje prevzela in jih oznanjala, ter ilustrira, da se
je le osem let po nastopu Lutherja v eni od župnij oglejskega patriarha-
ta brala luthrische Mess (Dimitz 1875, 195; Grafenauer 1979, 269). Konec
dvajsetih let se je v Ljubljani že oblikoval »krog« meščanskih protestan-
tov okoli Matije Klombnerja, poznejšega pisarja ograjnega sodišča, o če-
doval Dionizij Herman. Gre za napako. ARS AS 306, knj. 2 (1546–1547), razpra-
va 16. januarja 1547: Danißy Herman, des Herren Cristoff von Tschernembl phleger
zu Erkhenstain itd. Dionizij Herman je bil oskrbnik Erkenštajna v službi Krištofa
Črnomaljskega. Hermana je nasledil že pred letom 1558 Janez Gnedic (Gnediz), ki
je omenjen kot seinem (Črnomaljskega) Phleger zu Erchenstain (ARS AS 306, knj. 7
(1558–1588), tožba z dne 15. marca 1558).
56 ARS AS 173, knj. 4 (1546–1618), str. 30: Die Herrschafft Khlingenfelß 223R 22k 1dn,
kjer beremo: 1618 Jars ist die herrwschafft Khlingenfelß auß dißem alten gultbuch in
d[en] neue ubertragen worden, unnd aldorth unndter die Rubrigkhen des Praelaten
Stanndts einverleibt. Gospostvo Klevevž se je torej vrnilo k svojemu starodavnemu
lastniku, škofiji Freising.
57 Gre za prepoved z 12. marca 1523. Dimitz pravi, da je novi nauk bald ihre Anhänger
in der einheimischen Priesterschaft selbst gefunden, welche sie von der Kanzel verkün-
det. Glej tudi Grafenauer 1979, 269.
27
