Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 8
beseda urednika
zgornjo Avstrijo. Eden njenih članov (ki sicer ni posebej obravnavan v
tej študiji), Jurij Erazem (Georg Erasmus von Tschernembl, 1567–1626), je
bil v Zgornji Avstriji v letih 1618/19 na čelu stanovskega protihabsburške-
ga ( in posredno protikatoliškega) ne le odpora, ampak odkritega upo-
ra in se kot tak pridružil češkim upornikom in od njih izbranemu kral
ju Frideriku V. Po njihovem porazu na Beli gori leta 1620 se je drugače
kot večina vodilnih čeških upornikov izognil krvavemu habsburškemu
obračunu, ker se je uspel umakniti najprej v Heidelberg in nato v kal-
vinistično Ženevo, kjer je tudi pokopan (kalvinske usmeritve je bil tudi
sam). »Poznani razlogi« za habsburško dokončno likvidacijo posestev
in naslovov rodbine Črnomaljskih na Kranjskem – na katere namiguje
kronist tistega časa in s katerimi Janez Weiss zaključuje svojo razpravo
– se nanašajo prav na uporniško vlogo Jurija Erazma. V tem smislu je
raziskava posredno dopolnilo k razpravam ob obletnici 30-letne vojne,
ki je na različne načine neposredno in posredno obeležila tudi dogajan
je v takratnih slovenski deželah oziroma Notranji Avstriji. Naj na tem
mestu še enkrat spomnim – ker se pri nas preveč pozablja – da so na
švedski/protestantski strani osebno, z vojaki in denarnimi sredstvi so-
delovali tudi nekateri pripadniki koroških in kranjskih »eksulantskih«
rodbin (najbolj poznani so seveda koroški Khevenhullerji), ki so zato do-
segli pomembne vojaške in diplomatske položaje na Švedskem. Hkrati
je ta razprava prispevek k načrtovani obravnavi pomembnih plemiških
in meščanskih podpornikov protestantizma v 16. stoletju na Slovenskem
v naši reviji.
Slovaški teolog Ľubomír Batka piše o Luthrovem pojmovanju raz-
merja med Božjo in človeško besedo (Svetega pisma), o razumevanju in
uporabi načela sola scriptura – načela, ki je še danes predmet teoloških
sporov in raziskav in ki je bilo izjemnega pomena za to, da se je Trubar
posvetil slovenski knjigi in knjižnemu jeziku ter slovenski jezik in slo-
vensko besedo posvetil kot še eno »posodo Božje besede«.
Peter Kovačič piše o aktualnosti Kierkegaardove misli in življenjske
drže. Danski filozof in verski mislec iz protestantskega okolja 19. stolet
ja je v zadnjih desetletjih tudi pri nas postal deležen zaslužene pozor-
nosti s prevodi, simpoziji, z društvenimi aktivnostmi; prav je, da ne gre
6
zgornjo Avstrijo. Eden njenih članov (ki sicer ni posebej obravnavan v
tej študiji), Jurij Erazem (Georg Erasmus von Tschernembl, 1567–1626), je
bil v Zgornji Avstriji v letih 1618/19 na čelu stanovskega protihabsburške-
ga ( in posredno protikatoliškega) ne le odpora, ampak odkritega upo-
ra in se kot tak pridružil češkim upornikom in od njih izbranemu kral
ju Frideriku V. Po njihovem porazu na Beli gori leta 1620 se je drugače
kot večina vodilnih čeških upornikov izognil krvavemu habsburškemu
obračunu, ker se je uspel umakniti najprej v Heidelberg in nato v kal-
vinistično Ženevo, kjer je tudi pokopan (kalvinske usmeritve je bil tudi
sam). »Poznani razlogi« za habsburško dokončno likvidacijo posestev
in naslovov rodbine Črnomaljskih na Kranjskem – na katere namiguje
kronist tistega časa in s katerimi Janez Weiss zaključuje svojo razpravo
– se nanašajo prav na uporniško vlogo Jurija Erazma. V tem smislu je
raziskava posredno dopolnilo k razpravam ob obletnici 30-letne vojne,
ki je na različne načine neposredno in posredno obeležila tudi dogajan
je v takratnih slovenski deželah oziroma Notranji Avstriji. Naj na tem
mestu še enkrat spomnim – ker se pri nas preveč pozablja – da so na
švedski/protestantski strani osebno, z vojaki in denarnimi sredstvi so-
delovali tudi nekateri pripadniki koroških in kranjskih »eksulantskih«
rodbin (najbolj poznani so seveda koroški Khevenhullerji), ki so zato do-
segli pomembne vojaške in diplomatske položaje na Švedskem. Hkrati
je ta razprava prispevek k načrtovani obravnavi pomembnih plemiških
in meščanskih podpornikov protestantizma v 16. stoletju na Slovenskem
v naši reviji.
Slovaški teolog Ľubomír Batka piše o Luthrovem pojmovanju raz-
merja med Božjo in človeško besedo (Svetega pisma), o razumevanju in
uporabi načela sola scriptura – načela, ki je še danes predmet teoloških
sporov in raziskav in ki je bilo izjemnega pomena za to, da se je Trubar
posvetil slovenski knjigi in knjižnemu jeziku ter slovenski jezik in slo-
vensko besedo posvetil kot še eno »posodo Božje besede«.
Peter Kovačič piše o aktualnosti Kierkegaardove misli in življenjske
drže. Danski filozof in verski mislec iz protestantskega okolja 19. stolet
ja je v zadnjih desetletjih tudi pri nas postal deležen zaslužene pozor-
nosti s prevodi, simpoziji, z društvenimi aktivnostmi; prav je, da ne gre
6
