Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 9
marko kerševan in jonatan vinkler
mimo njega tudi »revija za vprašanja protestantizma«. Ni slučajno, da je
bil s svojim brezkompromisnim vztrajanjem na veri kot osebni odločitvi
in hkratni ostri kritiki institucionalne religije/cerkve (v njegovem pro-
storu in času je bila to seveda danska luteranska državna cerkev) blizek
Edvardu Kocbeku, ki je o njem že pisal tako pred svetovno vojno in re-
volucijo kot tudi kmalu po njima. O srečanju Kocbeka s Kierkegaardom
bomo pisali v naslednji številki.
Jonatan Vinkler predstavlja znamenitega pedagoga in misleca Jana
Amosa Komenskega (1592–1670), tokrat predvsem skozi slovensko recep-
cijo njegovih del v 19. stoletju. Zlasti njegovo pedagoško delo je tudi pri
nas že dolgo poznano in cenjeno (nenazadnje ima v Ljubljani ulico, ume-
ščeno nekako med Dalmatinovo in Trubarjevo), toda prav je, da ob živ-
ljenju in delu znamenitega češkega verskega emigranta 17. stoletja (umrl
je v Amsterdamu) ponovno uvidimo raznovrstnost kulturnih spodbud
in posledic reformacijskega/protestantskega krščanstva in se zavemo
njegovih korenin tudi v slovanskem svetu.
Študijski večeri Slovenskega protestantskega društva so bili v letoš-
njem letu okrnjeni zaradi protipandemijskih ukrepov, prepovedi zbi-
ranja in prireditev. Objavljamo dva prispevka/predavanji iz jeseni leta
2019. Milena Mileva Blažič piše o verskih motivih v Andersenovih pravlji-
cah. Predavanje/prispevek je sicer člen v njeni obravnavi različnih vrst
pravljic in pravljičarjev; tokrat je na ta način pripeljala v revijo drugega
znamenitega Danca 19 stoletja, Hansa Christiana Andersena (1805–1875),
rojaka in sodobnika Sørena Kierkegaarda (1813–1855). Oba, osebnostno
in po delih tako različna, avtorja izhajata iz specifičnega danskega lute-
ranskega okolja svojega časa, do katerega sta oba na različna načina iz-
jemno kritična, a oba – vsak na svoj način – vse do danes odmevata v
drugih okoljih in časih. Tokrat v naši reviji.
Jasmin Koso, ki je tudi sam anglikanec, je v svojem predavanju pre-
gledno predstavil temeljne značilnosti anglikanstva in nekatere njego-
ve aktualne dileme pa tudi svoja osebna stališča ob njih (posebej se za-
ustavi ob vprašanju odnosa do homoseksualnosti in homoseksualcev).
Rubrika Razgledi, vpogledi prinaša tri evangeljsko zavzete, lahko bi
rekli evangeljsko izzivalne poglede. Daljši prispevek Vinka Ošlaka z nas-
7
mimo njega tudi »revija za vprašanja protestantizma«. Ni slučajno, da je
bil s svojim brezkompromisnim vztrajanjem na veri kot osebni odločitvi
in hkratni ostri kritiki institucionalne religije/cerkve (v njegovem pro-
storu in času je bila to seveda danska luteranska državna cerkev) blizek
Edvardu Kocbeku, ki je o njem že pisal tako pred svetovno vojno in re-
volucijo kot tudi kmalu po njima. O srečanju Kocbeka s Kierkegaardom
bomo pisali v naslednji številki.
Jonatan Vinkler predstavlja znamenitega pedagoga in misleca Jana
Amosa Komenskega (1592–1670), tokrat predvsem skozi slovensko recep-
cijo njegovih del v 19. stoletju. Zlasti njegovo pedagoško delo je tudi pri
nas že dolgo poznano in cenjeno (nenazadnje ima v Ljubljani ulico, ume-
ščeno nekako med Dalmatinovo in Trubarjevo), toda prav je, da ob živ-
ljenju in delu znamenitega češkega verskega emigranta 17. stoletja (umrl
je v Amsterdamu) ponovno uvidimo raznovrstnost kulturnih spodbud
in posledic reformacijskega/protestantskega krščanstva in se zavemo
njegovih korenin tudi v slovanskem svetu.
Študijski večeri Slovenskega protestantskega društva so bili v letoš-
njem letu okrnjeni zaradi protipandemijskih ukrepov, prepovedi zbi-
ranja in prireditev. Objavljamo dva prispevka/predavanji iz jeseni leta
2019. Milena Mileva Blažič piše o verskih motivih v Andersenovih pravlji-
cah. Predavanje/prispevek je sicer člen v njeni obravnavi različnih vrst
pravljic in pravljičarjev; tokrat je na ta način pripeljala v revijo drugega
znamenitega Danca 19 stoletja, Hansa Christiana Andersena (1805–1875),
rojaka in sodobnika Sørena Kierkegaarda (1813–1855). Oba, osebnostno
in po delih tako različna, avtorja izhajata iz specifičnega danskega lute-
ranskega okolja svojega časa, do katerega sta oba na različna načina iz-
jemno kritična, a oba – vsak na svoj način – vse do danes odmevata v
drugih okoljih in časih. Tokrat v naši reviji.
Jasmin Koso, ki je tudi sam anglikanec, je v svojem predavanju pre-
gledno predstavil temeljne značilnosti anglikanstva in nekatere njego-
ve aktualne dileme pa tudi svoja osebna stališča ob njih (posebej se za-
ustavi ob vprašanju odnosa do homoseksualnosti in homoseksualcev).
Rubrika Razgledi, vpogledi prinaša tri evangeljsko zavzete, lahko bi
rekli evangeljsko izzivalne poglede. Daljši prispevek Vinka Ošlaka z nas-
7