Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 13
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Stati in obstati 16(2020): 11-40
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)11-40
Janez Weiss
GOSPODJE ČRNOMALJSKI KOT PODPORNIKI
REFORMACIJE NA KRANJSKEM
Gospodje, od leta 1463 baroni, Črnomaljski, so stara plemiška rod-
bina z Metliškega, ki se je v 15. stoletju uveljavila kot trdna zaveznica ce-
sarja Friderika III. in njegove politike ter spadala med pomembnejše ple-
miške rodbine dežele Kranjske in njenih priključenih gospostev. V 16.
stoletju jih na tako visokih položajih ali okoljih ne najdemo več, pose-
dovali pa so nemajhne posesti in premoženjsko spadali v vrh kranjskega
plemstva. O njihovem protestantizmu, pripadnosti idejam reformacije
pred šestdesetimi leti 16. stoletja, nimamo izrecnih podatkov. Posledično
ne vemo, ali je tedanja glava rodbine, Krištof (II.) Črnomaljski (1504–
pred 1560), že spadal med protestante. Gotovo pa je mednje spadal nje-
gov sin Janez (IV.) Črnomaljski (1536–1595), ki je po letu 1557 ustvaril
trajno posestno osnovo v Gornji Avstriji, med letoma 1564 in 1572 pa
prodal posesti na Kranjskem. Kot superintendant, ki je nadzoroval pro-
testantsko šolstvo v Gornji Avstriji, je materialno podpiral predikan-
te na Kranjskem, še posebno v Slovenski marki (na Dolenjskem), in bil
v stikih z enim od prvih kranjskih protestantov, Matijo Klombnerjem.
Prispevek umesti rod, oriše njegove posesti in izpostavi primere pod-
pore protestantskim pridigarjem.
Protestantska reformacija je pojem, ki ga razumemo kot versko, kul-
turno in politično preoblikovanje severno-, zahodno- in srednjeevrop-
skega prostora in je kot (so)posledica ali kot (so)vzrok sodoben s stolet
jem njegovih izjemnih (makropolitičnih) sprememb in pretresov. Zajela
je tudi s cesarsko habsburško rodbino povezan prostor notranjeavstrij-
11
Stati in obstati 16(2020): 11-40
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)11-40
Janez Weiss
GOSPODJE ČRNOMALJSKI KOT PODPORNIKI
REFORMACIJE NA KRANJSKEM
Gospodje, od leta 1463 baroni, Črnomaljski, so stara plemiška rod-
bina z Metliškega, ki se je v 15. stoletju uveljavila kot trdna zaveznica ce-
sarja Friderika III. in njegove politike ter spadala med pomembnejše ple-
miške rodbine dežele Kranjske in njenih priključenih gospostev. V 16.
stoletju jih na tako visokih položajih ali okoljih ne najdemo več, pose-
dovali pa so nemajhne posesti in premoženjsko spadali v vrh kranjskega
plemstva. O njihovem protestantizmu, pripadnosti idejam reformacije
pred šestdesetimi leti 16. stoletja, nimamo izrecnih podatkov. Posledično
ne vemo, ali je tedanja glava rodbine, Krištof (II.) Črnomaljski (1504–
pred 1560), že spadal med protestante. Gotovo pa je mednje spadal nje-
gov sin Janez (IV.) Črnomaljski (1536–1595), ki je po letu 1557 ustvaril
trajno posestno osnovo v Gornji Avstriji, med letoma 1564 in 1572 pa
prodal posesti na Kranjskem. Kot superintendant, ki je nadzoroval pro-
testantsko šolstvo v Gornji Avstriji, je materialno podpiral predikan-
te na Kranjskem, še posebno v Slovenski marki (na Dolenjskem), in bil
v stikih z enim od prvih kranjskih protestantov, Matijo Klombnerjem.
Prispevek umesti rod, oriše njegove posesti in izpostavi primere pod-
pore protestantskim pridigarjem.
Protestantska reformacija je pojem, ki ga razumemo kot versko, kul-
turno in politično preoblikovanje severno-, zahodno- in srednjeevrop-
skega prostora in je kot (so)posledica ali kot (so)vzrok sodoben s stolet
jem njegovih izjemnih (makropolitičnih) sprememb in pretresov. Zajela
je tudi s cesarsko habsburško rodbino povezan prostor notranjeavstrij-
11
