Page 7 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 7
Stati in obstati 17(2021): 5-11
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(33)5-11
BESEDA UREDNIKA
Marko Kerševan
Čeprav bi tradicija in naravnanost revije narekovali, da bi prvo šte-
vilko v letniku 2021 (in samo Besedo urednika) začeli s spominom na
500-letnico znamenitega Luthrovega nastopa v Wormsu, jo začenjamo z
ne mnogo mlajšim (izvorno v latinščini napisanim) spevom iz leta 1587
mladega slovenskega protestanta Matije Trosta, ki primerja Luthra in
Trubarja in njune zasluge – ne le za samo krščanstvo in vero, ampak
tudi za Germanijo in Slovenijo [Sclavonio]. Razlog za to je seveda dru-
ga obletnica, 30-letnica razglasitve državne samostojnosti Slovenije juni-
ja 1991. Še posebej, ker je razprava, ki jo ta spev uvaja, temeljit prispe-
vek k razpravam o »etnogenezi« ljudstva, ki je razglasilo svojo državno
suverenost, in vlogi protestantske reformacije v njej. Več o tem kasne-
je in seveda v sami razpravi Vanje Kočevarja. (O Matiji Trostu in njego-
vih verzifikacijah v počastitev Trubarju pišemo v št. 11-12 /2010 in v št.
25/2017 naše revije.)
Obletnice in prazniki kot »časi spomina« (in z njimi povezani »kraji
spomina«) seveda služijo – zavestno, hoteno, včasih se je reklo ideološko
– »konstrukciji« spomina, vzpostavljanju in ohranjanju »kolektivne me-
morije« (Halbwachs), v našem primeru seveda narodne/nacionalne, s ci-
ljem opredeliti/potrditi/utrditi svojo »identiteto«, tisto, »kar smo« (s tega
vidika). Pristavek »s tega vidika« je potreben, ker take obletnice/prazno-
vanja po eni strani povzdigujejo, »sakralizirajo« (z narekovaji ali brez
njih) neke identitete in vse, kar da jih konkretno izraža, po drugi strani
pa izzivajo k desakralizaciji in »ikonoklazmu« pri tistih, ki se s povzdigo-
5
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(33)5-11
BESEDA UREDNIKA
Marko Kerševan
Čeprav bi tradicija in naravnanost revije narekovali, da bi prvo šte-
vilko v letniku 2021 (in samo Besedo urednika) začeli s spominom na
500-letnico znamenitega Luthrovega nastopa v Wormsu, jo začenjamo z
ne mnogo mlajšim (izvorno v latinščini napisanim) spevom iz leta 1587
mladega slovenskega protestanta Matije Trosta, ki primerja Luthra in
Trubarja in njune zasluge – ne le za samo krščanstvo in vero, ampak
tudi za Germanijo in Slovenijo [Sclavonio]. Razlog za to je seveda dru-
ga obletnica, 30-letnica razglasitve državne samostojnosti Slovenije juni-
ja 1991. Še posebej, ker je razprava, ki jo ta spev uvaja, temeljit prispe-
vek k razpravam o »etnogenezi« ljudstva, ki je razglasilo svojo državno
suverenost, in vlogi protestantske reformacije v njej. Več o tem kasne-
je in seveda v sami razpravi Vanje Kočevarja. (O Matiji Trostu in njego-
vih verzifikacijah v počastitev Trubarju pišemo v št. 11-12 /2010 in v št.
25/2017 naše revije.)
Obletnice in prazniki kot »časi spomina« (in z njimi povezani »kraji
spomina«) seveda služijo – zavestno, hoteno, včasih se je reklo ideološko
– »konstrukciji« spomina, vzpostavljanju in ohranjanju »kolektivne me-
morije« (Halbwachs), v našem primeru seveda narodne/nacionalne, s ci-
ljem opredeliti/potrditi/utrditi svojo »identiteto«, tisto, »kar smo« (s tega
vidika). Pristavek »s tega vidika« je potreben, ker take obletnice/prazno-
vanja po eni strani povzdigujejo, »sakralizirajo« (z narekovaji ali brez
njih) neke identitete in vse, kar da jih konkretno izraža, po drugi strani
pa izzivajo k desakralizaciji in »ikonoklazmu« pri tistih, ki se s povzdigo-
5
