Page 82 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 82
razprave, študije, papers
upodabljajočo umetnost v Ljubljani in leta 1956 opravil še kiparsko spe-
cialko pri Borisu Kalinu. Odtlej je dejavno krojil svet likovne umetno-
sti na Kočevskem, kjer je poučeval umetniške predmete na osnovni šoli
in na gimnaziji, soustanovil Likovni salon Kočevje in bil avtor številnih
javnih spomenikov, med katerimi je najprepoznavnejši Deklica s piščal-
ko (1959, postavitev 1963) na trgu pred župnijsko cerkvijo. Poleg kipar-
stva se je ukvarjal tudi z risbo in grafiko. Njegova dela zaznamuje sku-
pna izpovedna nota z ekspresivnimi linijami, s čolničastimi formami in
z deformacijami obrazov ter teles, ki pogosto delujejo grobo in nedode-
lano. V religioznih in posvetnih motivih je izpostavljal trpljenje, ki naj-
večkrat proseva iz krčevitih obrazov (prim. Illich-Klančnik et al. 2012).
Uporabljeni motiv roke je pogosto nosilec dodatnih simbolnih kono-
tacij: poleg neposredne navezave na Primoža Trubarja pri Jarmu je po-
gosta roka, ki vzdignjena v zrak kaže na predajo, pa tudi roka, ki z isto
gesto izraža asertivni protest (in bi ga na tem mestu seveda interpreti-
rali v smislu Trubarjeve stati inu obstati iz njegovega Katekizma iz leta
1550). Trubarjeva roka iz brestovega lesa je na Rašici sprva krasila prostor
pred vhodom v krčmo, a je zaradi izpostavljenosti vremenskim razme-
ram spodnji del, ki je bil nameščen neposredno na betonski podstavek,
povsem segnil. Poškodbe so se pojavile tudi na drugih mestih in sčaso-
ma je objekt postal nevaren za okolico. V devetdesetih letih so skulptu-
ro zato sanirali, odrezali spodnjo polovico roke in jo prestavili ob ske-
denj pod streho (osebna korespondenca z Andrejem Perhajem, maj 2021).
Naslednje leto je zaznamovala stoletnica smrti Frana Levstika, ki
nas odpelje v njegove Dolnje Retje. Na mestu Levstikove rojstne hiše ob
spominski plošči iz leta 1987 najdemo portret Frana Levstika – bronas-
to busto (slika 8), ki jo je podaril avtor Jakov Brdar (1949). Danes eden
naših najuspešnejših kiparjev se je po diplomi v Ljubljani pri Dušanu
Tršarju izpopolnjeval v Parizu in Berlinu in ga danes poznamo kot av-
torja mnogih ljubljanskih javnih spomenikov. V še vedno prepoznav-
ni podobi s podočnjaki in z močno upadlimi lici je Levstika predstavil
kot človeka notranjih bojev ter drago plačane brezkompromisne načel-
nosti. Likovna izvedba je blizu ekspresivnemu značaju, ki sicer preveva
celoten Brdarjev opus. O njem je Jure Vuga (2020, 22) zapisal: »V njego-
290
upodabljajočo umetnost v Ljubljani in leta 1956 opravil še kiparsko spe-
cialko pri Borisu Kalinu. Odtlej je dejavno krojil svet likovne umetno-
sti na Kočevskem, kjer je poučeval umetniške predmete na osnovni šoli
in na gimnaziji, soustanovil Likovni salon Kočevje in bil avtor številnih
javnih spomenikov, med katerimi je najprepoznavnejši Deklica s piščal-
ko (1959, postavitev 1963) na trgu pred župnijsko cerkvijo. Poleg kipar-
stva se je ukvarjal tudi z risbo in grafiko. Njegova dela zaznamuje sku-
pna izpovedna nota z ekspresivnimi linijami, s čolničastimi formami in
z deformacijami obrazov ter teles, ki pogosto delujejo grobo in nedode-
lano. V religioznih in posvetnih motivih je izpostavljal trpljenje, ki naj-
večkrat proseva iz krčevitih obrazov (prim. Illich-Klančnik et al. 2012).
Uporabljeni motiv roke je pogosto nosilec dodatnih simbolnih kono-
tacij: poleg neposredne navezave na Primoža Trubarja pri Jarmu je po-
gosta roka, ki vzdignjena v zrak kaže na predajo, pa tudi roka, ki z isto
gesto izraža asertivni protest (in bi ga na tem mestu seveda interpreti-
rali v smislu Trubarjeve stati inu obstati iz njegovega Katekizma iz leta
1550). Trubarjeva roka iz brestovega lesa je na Rašici sprva krasila prostor
pred vhodom v krčmo, a je zaradi izpostavljenosti vremenskim razme-
ram spodnji del, ki je bil nameščen neposredno na betonski podstavek,
povsem segnil. Poškodbe so se pojavile tudi na drugih mestih in sčaso-
ma je objekt postal nevaren za okolico. V devetdesetih letih so skulptu-
ro zato sanirali, odrezali spodnjo polovico roke in jo prestavili ob ske-
denj pod streho (osebna korespondenca z Andrejem Perhajem, maj 2021).
Naslednje leto je zaznamovala stoletnica smrti Frana Levstika, ki
nas odpelje v njegove Dolnje Retje. Na mestu Levstikove rojstne hiše ob
spominski plošči iz leta 1987 najdemo portret Frana Levstika – bronas-
to busto (slika 8), ki jo je podaril avtor Jakov Brdar (1949). Danes eden
naših najuspešnejših kiparjev se je po diplomi v Ljubljani pri Dušanu
Tršarju izpopolnjeval v Parizu in Berlinu in ga danes poznamo kot av-
torja mnogih ljubljanskih javnih spomenikov. V še vedno prepoznav-
ni podobi s podočnjaki in z močno upadlimi lici je Levstika predstavil
kot človeka notranjih bojev ter drago plačane brezkompromisne načel-
nosti. Likovna izvedba je blizu ekspresivnemu značaju, ki sicer preveva
celoten Brdarjev opus. O njem je Jure Vuga (2020, 22) zapisal: »V njego-
290
