Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 79
marjana dolšina delač

ti ujeti brezčasnost v na videz objektivni preprostosti (prim. Mesesnel et
al. 1976; Mesesnel et al. 1981; Sotelšek 2016).

Nove obletnice kličejo po novih obeležjih in tako smo z odprtjem
Trubarjeve domačije na Rašici leta 1986 dobili tudi nekaj novih spo-
minskih skulptur. Kiparski portret Primoža Trubarja izpod rok Draga
Tršarja se na Trubarjevi domačiji na Rašici pojavi v dveh izvedbah: bro-
nasto pred vhodom v spominsko sobo (slika 4) je naročil odbor za ob-
novo Trubarjeve domačije, voščeno v vitrini v spominski sobi (slika 5)
je ob odprtju domačije leta 1986 podaril avtor sam in jo zaradi občutlji-
vosti materiala leta 2019 tudi obnovil (osebna korespondenca z Jožetom
Cento, april 2021, in z Barbaro Pečnik, maj 2021). Tršar se je pri snova-
nju držal domnevne realistične Trubarjeve podobe, ki jo poznamo po
lesorezu Jakoba Lederleina iz leta 1578, in jo na novo interpretiral z ek-
spresivno površino, izrazitimi gubami in s slikovito brado.

Prav blizu Tršarjeve buste pred vhodom v mlin je ob Trubarjevi vr-
tnici Matjaža Kmecla lesena skulptura, ki jo je na pobudo Jožeta Cente
ob odprtju domačije izrezljal ljubiteljski rezbar Drago Košir iz Jelovca pri
Sodražici (slika 6). Brestov les za spomenik je darovalo ribniško podjetje
Inles po zaslugi takratnega direktorja Franca Ilca. Po prvotni zamisli naj
bi bil spomenik iz enega kosa zelo debelega debla, ki bi mu izsekani del
dal podobo odprte knjige. Ker so morali podarjeno deblo precej obeliti,
se je načrt nekoliko spremenil. Danes v obliki dveh lesenih tabel, ki še
vedno ponazarjata odprto knjigo, nosi na desni strani Trubarjevo podo-
bo, to pa spremlja pomenljiv napis na levi: »Pred Bugam smo usi glih.«
Dvokapnica, ki leseno skulpturo ščiti pred vremenskimi vplivi, je bila
dodana naknadno, prvotna zamisel je namreč vključevala ravno plo-
čevinasto kritino (osebna korespondenca z Jožetom Cento, april 2021).

Z odprtjem Trubarjeve domačije15 so se tudi likovna srečanja, ki so
se pred tem že nekajkrat organizirala v Velikih Laščah, leta 1986 prese-
lila na Rašico. Na enem izmed prvih srečanj se je kočevski kipar in rez-
bar Stane Jarm spopadel z drevesnim deblom in iz njega z motorno žago
osvobodil pišočo roko (slika 7). Jarm je končal študij na Akademiji za

15 Več o Trubarjevi domačiji in njenem preoblikovanju v duhu spominskega am-
bienta v Javoršek 1986, 85‒90, Gruden 1989, 4‒18 in Gruden 2008, 109‒118.

287
   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84