Page 85 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 85
marjana dolšina delač
celoti zavezan figuraliki, ki jo je pogosto prezentiral skozi monumental-
no spomeniško plastiko, zanj je značilna tudi motivika iz antičnih mi-
tov in drugih mitologij. Pri Jožetu Javoršku je ostal na ravni klasičnega
realistično prepoznavnega portreta, modernistične težnje je izrazil le s
slikovito površino, ki v spodnjem delu daje celo vtis nedokončanosti.
Ponovno se vrnimo k Primožu Trubarju, ki je v šestdesetih letih prej-
šnjega stoletja posodil svoje ime velikolaški osnovni šoli. Ob tej prilož-
nosti je šola dobila tudi njegov kip, izrezljan v lesu, ki še danes stoji na
dvignjenem delu osrednje avle (slika 10). O njem je malo zapisanega, zato
navajam le pasažo iz šolske kronike za šolsko leto 1966/1967, v kateri je
pojasnjeno avtorstvo z okoliščinami postavitve:
Veliko je bilo dilem glede imena OŠ. Eni so bili za Levstika, drugi za
Stritarja, tretji za Trubarja. Janez Hočevar je iztaknil diplomsko delo To-
neta Kralja, kiparja iz Zagorice. Delo je bilo last LRS, verjetno ni bilo pra-
vega mesta in g. Maček je pristal na brezplačen odstop kipa. Določili so
dan za otvoritev šole: 10. september. Zadnjič so se zbrali nad mesarijo v
Vel. Laščah. (Zgonc 1998, 17)
Če je s tem delom Tone Kralj res zaključil študij v Pragi, ga lahko
datiramo v zgodnja dvajseta leta 20. stoletja, saj je kasnejši čas vezan
na izpopolnjevanje v drugih evropskih mestih: na Dunaju, v Parizu, v
Benetkah. Spodnji del zavzema robustno obdelan podstavek, nad kate-
rim se dviguje avtoritativna figura, ki že nekaj desetletij zre na genera-
cije otrok Laščanov in prebivalcev okoliških vasi.
Slikar in kipar Tone Kralj se je leta 1900 rodil v bližnji Zagorici v
Dobrepoljski dolini in ga na Velikolaškem štejejo skoraj za domači-
na, vsekakor pa za človeka, ki mu je poleg urbano naravnane umetni-
ške avantgarde blizu tudi preprosta pobožnost slovenskega podeželja,
kakršno je na lesenih podobicah interpretiral že njegov oče, ki je bil
ljudski podobar. Poleg brata Franceta je bil najpomembnejši predstav-
nik ekspresionizma in nove stvarnosti, ki je umetnost na Slovenskem
popeljal v modernizem 20. stoletja. Zaradi izjemne kvalitete njegovega
ustvarjalnega opusa torej ne preseneča odločitev Občine Velike Lašče,
da je ob ureditvi Trubarjevega parka leta 2010 zaprosila fundacijo Toneta
293
celoti zavezan figuraliki, ki jo je pogosto prezentiral skozi monumental-
no spomeniško plastiko, zanj je značilna tudi motivika iz antičnih mi-
tov in drugih mitologij. Pri Jožetu Javoršku je ostal na ravni klasičnega
realistično prepoznavnega portreta, modernistične težnje je izrazil le s
slikovito površino, ki v spodnjem delu daje celo vtis nedokončanosti.
Ponovno se vrnimo k Primožu Trubarju, ki je v šestdesetih letih prej-
šnjega stoletja posodil svoje ime velikolaški osnovni šoli. Ob tej prilož-
nosti je šola dobila tudi njegov kip, izrezljan v lesu, ki še danes stoji na
dvignjenem delu osrednje avle (slika 10). O njem je malo zapisanega, zato
navajam le pasažo iz šolske kronike za šolsko leto 1966/1967, v kateri je
pojasnjeno avtorstvo z okoliščinami postavitve:
Veliko je bilo dilem glede imena OŠ. Eni so bili za Levstika, drugi za
Stritarja, tretji za Trubarja. Janez Hočevar je iztaknil diplomsko delo To-
neta Kralja, kiparja iz Zagorice. Delo je bilo last LRS, verjetno ni bilo pra-
vega mesta in g. Maček je pristal na brezplačen odstop kipa. Določili so
dan za otvoritev šole: 10. september. Zadnjič so se zbrali nad mesarijo v
Vel. Laščah. (Zgonc 1998, 17)
Če je s tem delom Tone Kralj res zaključil študij v Pragi, ga lahko
datiramo v zgodnja dvajseta leta 20. stoletja, saj je kasnejši čas vezan
na izpopolnjevanje v drugih evropskih mestih: na Dunaju, v Parizu, v
Benetkah. Spodnji del zavzema robustno obdelan podstavek, nad kate-
rim se dviguje avtoritativna figura, ki že nekaj desetletij zre na genera-
cije otrok Laščanov in prebivalcev okoliških vasi.
Slikar in kipar Tone Kralj se je leta 1900 rodil v bližnji Zagorici v
Dobrepoljski dolini in ga na Velikolaškem štejejo skoraj za domači-
na, vsekakor pa za človeka, ki mu je poleg urbano naravnane umetni-
ške avantgarde blizu tudi preprosta pobožnost slovenskega podeželja,
kakršno je na lesenih podobicah interpretiral že njegov oče, ki je bil
ljudski podobar. Poleg brata Franceta je bil najpomembnejši predstav-
nik ekspresionizma in nove stvarnosti, ki je umetnost na Slovenskem
popeljal v modernizem 20. stoletja. Zaradi izjemne kvalitete njegovega
ustvarjalnega opusa torej ne preseneča odločitev Občine Velike Lašče,
da je ob ureditvi Trubarjevega parka leta 2010 zaprosila fundacijo Toneta
293
