Page 10 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

atonalne kompozicijske pristope in različne tehnike produkcije zvokov, zvenov
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
ter tonov. Skladatelji večkrat želijo glasbeno šokirati občinstvo, ki pa si bolj želi
uporabe raznih zabavnih komponent. Nahtigal prav tako izpostavi vpliv me-
dijev, ki sooblikujejo drugačna pričakovanja občinstva do izvedb »v živo« in
drugače sprejemajo ter doživljajo umetniško poustvaritev v vseh njenih dimen-
zijah. Občinstvo si od sodobnih opernih ustvarjalcev in izvajalcev želi osebno
nagovorjenost preko vsebinskih tem, s katerimi se lahko poistoveti in ki spod-
bujajo tako čustveno kot racionalno nagovorjenost ter so hkrati prepoznavno
edinstvene. Na primeru svoje operete Špedicija Stradivarus, premierno upri-
zorjene 6. maja 2023, analizira kompozicijski proces ustvarjanja glasbene-
ga dela, namenjenega mladim, tako z vidika izvajalskih vlog kot tudi publike.
Analitični pris top poveže z orodji aplikativne psihologije in išče rešitve, kako
današnji publiki približati nova glasbena dela s področja operne glasbe.
Z vidika psihologije glasbe sta čustvene odzive otrok na novo otroško ope-
ro Kekec in škrat Skovik preučevali Katarina Kompan Erzar in Katarina Habe.
Zanimalo ju je, kateri elementi opernega dela so najmočneje nagovorili učence,
stare od 9 do 14 let, ki so skupaj s sošolci obiskali operno predstavo. Razisko-
vali sta občutljivost mladih poslušalcev na kakovost glasbene izvedbe in kako
vrednotijo operno predstavo. Skladatelj je v operi uporabil sodobne kompozi-
cijske prijeme, ki pa jih je povezal z ljudsko motiviko in s prvinami muzikala, s
čimer je želel pritegniti mlado publiko. Rezultati kvalitativne raziskave so po-
kazali, da so udeleženci prepoznali in ovrednotili glasbeno kakovost predstave.
Bralec bo lahko povezal raziskovalne ugotovitve avtoric z Nahtigalovimi ana-
litičnimi ugotovitvami. Hkrati bo dobil dva različna uvida v novonastali glas-
beni deli, namenjeni mladi publiki, ter v različno aktivno angažiranost učen-
cev pri obeh produkcijah.
Erik Šmid raziskuje, kako oblikovati repertoar za srednješolske zbore. Li-
terature na tem področju ni prav veliko. Analitičen vpogled vanjo omogoča
izpostavitev kriterijev, ki jih mora zborovodja upoštevati pri izbiri primerne-
ga repertoarja za srednješolski zbor. Kriteriji vključujejo tehnično zahtevnost
skladb, vokalne sposobnosti pevcev v obdobju mutacije, slogovno raznolikost,
sporočilno vrednost skladb in zmožnost vživljanja vanje ter kulturno raznoli-
kost. Šmid izpostavlja, da mora zborovodja skrbno izbrati skladbe, ter poda-
ja tudi konkretne smernice za oblikovanja repertoarja srednješolskih pevskih
zborov. Delo s pevci v spodbudnem učnem okolju omogoča razvoj mladih pev-
cev na glasbenem, umetnostnem, osebnem in socialnem področju.
V predhodnih številkah revije se je zvrstila vrsta prispevkov s področ-
ja inkluzije. Nov prispevek Jovane Blagojević obravnava učinke glasbene sti-
mulacije na otroke z disleksijo. V njem predstavlja koristi glasbene stimulaci-
je za kognitivne funkcije in bralne spretnosti učencev z disleksijo. Izpostavlja,
da glasbene intervencije izboljšujejo fonološko zavedanje in sposobnost kogni-
tivnega procesiranja. Spodbudno šolsko okolje, v katerem učitelji uporabljajo

10