Page 74 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

Zadnik, K., Habe, K., Rakef, S., & Kompan Erzar, K. (2023). Doživljanje
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
radiofonskih pravljic pri predšolskih otrocih. Glasbenopedagoški zbornik
Akademije za glasbo v Ljubljani, 19(39), 11–34.

Povzetek
UDK 159.942­053.66:782

Otroška opera Kekec in škrat Skovik je bila podlaga za raziskavo, v kateri smo preučevali,
kateri elementi opernega dela najmočneje nagovarjajo osnovnošolce, v kolikšni meri so
slednji občutljivi na kvaliteto glasbene izkušnje in kako jo vrednotijo.
Odzive mladostnikov, starih od 9 do 14 let, na opero Kekec in škrat Skovik, smo opa­
zovali na javnih uprizoritvah opere za šolsko populacijo. Po predstavi smo učiteljicam
razdelili vprašalnike zanje in za učence. Učenci so v posebej za to namenjeni uri glasbe­
nega pouka najprej narisali sliko na temo opere, potem pa še odgovorili na nekaj prepro­
stih vprašanj. Učiteljice so prav tako odgovorile na vprašalnik in vsa gradiva poslale razis­
kovalkam.
V raziskavi je sodelovalo 77 učencev z dveh različnih osnovnih šole, ene mestne in
ene primestne, ter z ene glasbene šole. Ob operi Kekec in škrat Skovik se je jasno pokaza­
lo, kako dragocena je za otroke izkušnja kvalitetnega, kompleksnega glasbenoscenske­
ga umetniškega dela.
Analiza risb je pokazala, da so učenci predstavo pozorno spremljali, tudi po ted­
nu ali več od obiska predstave so risali detajle scenografije, dvorane, izraze na obrazih li­
kov. Prevladujoče čustveno doživljanje so izražali skozi moč potez, intenzivnost barv in
risanje po celem listu.
Iz odgovorov na anketna vprašanja je razvidno, da sta otroke najbolj nagovorila pet­
je in zgodba, saj jih je večina (41) na vprašanje »Kaj ti je bilo najbolj všeč?« spontano na­
vedlo, da jim je bilo najbolj všeč petje (»da so peli«, »petje«, »ko je Mojca pela«). Zelo
močno so se lahko vživeli v svoje vrstnike, ki so peli na odru, in se hitro poistovetili z liki,
ki so jih igrali. Motilo jih je neprimerno vedenje nekaterih v dvorani. Bili so pozorni in
sposobni zaznati tudi temeljna sporočila opernega dela ter tudi kritično vrednotili ve­
denje likov v zgodbi. Kljub temu da večina učencev ne poje v zboru niti ne obiskuje glas­
bene šole (50 od 77), so vsi razen devetih izrazili željo, da bi še obiskali operno predsta­
vo. Velika večina (55) učencev si je po ogledu opere želela tudi prebrati zgodbo o Kekcu,
kar pomeni, da jih je predstava pritegnila in prebudila njihovo radovednost ter tudi zani­
manje za branje.
Glede sposobnosti prepoznavanja elementov nas je presenetil bogat odziv učencev
na glasbene elemente. Učenci so prepoznavali kvalitetno (točno in natančno) izvedbo,
čist, jasen ton petja. Najbolj jih je nagovorila Mojčina pesem, ki jo je kot najlepšo izbra­
lo največ učencev. Opazili pa so tudi spodrsljaje, zmotile so jih tehnične in izvajalske na­
pake (17 učencev): »včasih je bil orkester glasnejši od solistov«, »Kekčev visoki glas«,
»Bedančevo petje«, »slab mikrofon«, »trdi sedeži«, »luči izza«, »šumenje«.

74