Page 78 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

repertoarja ključnega pomena za njihov glasovni in širši umetniški razvoj, obli-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
kovanje odnosa do glasbene umetnosti, hkrati pa zanimiv, premišljen reper-
toar predstavlja tudi močno motivacijsko sredstvo. Vokalno-tehnične zahte-
ve, emocionalna globina in raznolikost zvrsti so le nekateri izmed kriterijev, ki
jih je treba upoštevati pri izbiranju repertoarja. S pravim izborom pevske lite-
rature, ki pevcem predstavlja izziv, a jih ne presega, lahko zborovska glasba pos-
tane orodje za osebno rast in umetniško izražanje, preko katerega lahko mla-
di pevci raziskujejo sebe, svoje glasbene sposobnosti in široko obzorje glasbene
umetnosti.
Številni avtorji ugotavljajo, da zborovski repertoar služi kot sredstvo, sko-
zi katerega pevci urijo izvajalske veščine, spoznavajo glasbene koncepte in glas-
beno zgodovino ter utrjujejo svojo kulturno zavest. Premišljen izbor reperto-
arja lahko mlade pevce pripelje do celovitejšega poznavanja obsežne zborovske
dediščine in s tem tudi spodbuja spoštljiv odnos do zborovske umetnosti
(Crocker, 2000; Forbes, 2001; Reames, 2001; Stith, 2017).
Lau (2023) priporoča, da zborovodje že na začetku kariere vzpostavijo
osebno bazo podatkov o dostopnem repertoarju. Bazo naj bi redno posodab
ljali s skladbami, ki so jih zborovodje že izvedli, in dopolnjevali s tistimi, ki so
jih odkrili šele nedavno. Pri tem je pomembno, da so skladbe kategorizirane
glede na težavnost, osnovne glasbene značilnosti, tematiko ter druge podatke,
kot so trajanje, inštrumentacija oz. glasovna razporeditev, jezik, slogovno ob-
dobje ipd.
Z vidika raznolikosti repertoarja se zborovodje spodbuja k izbiri skladb
različnih stilov in obdobij, vendar nekateri raziskovalci ugotavljajo, da določe-
ni zborovodje pri tem segajo le po omejenem naboru. Zborovodje srednješol-
skih zborov dajejo velik poudarek predvsem lahkotnejši, popularni zborovski
literaturi in z zadržkom segajo po širšem stilsko ter zgodovinsko opredeljenem
repertoarju (Forbes, 2001; Reames, 2001).
Pomemben vidik pri izbiri repertoarja, kot poudarja Leach (2001), je kul-
turna raznolikost, saj pevce izobražuje o glasbeni tradiciji različnih kultur in
jim hkrati omogoča razvoj novih veščin, kot so petje v različnih jezikih, spo-
znavanje raznolikih vokalnih zakonitosti (še posebej pri specifičnih načinih
petja tujih ljudskih pesmi) in prilagajanje glasbenim slogom. Vključevanje re-
pertoarja z multikulturnim ozadjem povečuje glasbeno pismenost pevcev in
krepi njihovo sposobnost izvajanja glasbenih del na avtentičen način. Hkrati
pevcem in občinstvu omogoča poglobljeno doživetje neznanih glasbenih tra-
dicij.
Zanimiva je raziskava, izvedena med zborovodji srednjih šol na Flori-
di, v Georgii, Severni Karolini, Južni Karolini in Virginiji, ki je pokazala, da
so zborovodje, ki so bili prepoznani kot izjemni, s svojimi zbori izvajali veli-
ko bolj raznolik program, vključujoč tako klasična zborovska dela kot ljud-
sko in popularno glasbo, kot splošna populacija zborovodij (Forbes, 2001). To

78