Page 79 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

nakazuje dejstvo, da na izbiro repertoarja vplivajo tako strokovnost kot tudi
razgledanost zborovodje ter kvaliteta zbora.
Premišljeno izbran repertoar, prilagojen tehničnim sposobnostim pevcev,
igra ključno vlogo pri ohranjanju motivacije in navdušenja za petje. Kulturno
raznolik repertoar lahko dodatno spodbudi motivacijo, saj predstavlja zanimiv
izziv, ki pevce pritegne in jih hkrati ne preobremeni (Lucas, 2012).

Izbor literature za delo s srednješolskimi zbori v slovenskih
publikacijah

V Sloveniji ni veliko gradiva, ki bi obravnavalo izhodišča za izbor zborovske li-
terature za posamezne zborovske sestave, zato se zdi, da se zborovodje zanaša-
jo predvsem na znanje, pridobljeno s formalnim izobraževanjem (npr. pri zbo-
rovodskih predmetih tekom študija) ali z lastnimi izkušnjami petja in dela
z različnimi zbori. Izjema so osnovnošolski (otroški) zbori in zbori v glasbe- Erik Šmid ◆ KRMARJENJE MED SCILO IN KARIBDO: IZZIVI IN PASTI IZBIRE REPERTOARJA ZA SREDNJEŠOLSKE ZBORE
nih šolah – ta dva segmenta sta krovno opredeljena v učnem načrtu razširjene-
ga programa za osnovne šole (Žvar, 2003) in učnem načrtu za pevski zbor kot
predmet v glasbeni šoli (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Za-
vod Republike Slovenije za šolstvo, 2022). Pomemben prispevek k oblikovanju
usmeritev pri delu z najmlajšimi pevci predstavljajo prizadevanja Dragice Žvar
(2002), ki je v svojem dolgoletnem delovanju na Zavodu Republike Slovenije za
šolstvo temo osvetlila z različnih zornih kotov – tako znanstvenoraziskoval-
no kot tudi aplikativno preko različnih priročnikov in usmeritev. Priročnikov
oz. drugih del, ki bi sistematično obravnavala izhodišča za ostale zbore v verti-
kali (mladinski, odrasli, seniorski ipd.), pa primanjkuje. Zadnjo monografijo,
Osnove dirigentske tehnike Boruta Smrekarja, je leta 2015 izdal Javni sklad Re-
publike Slovenije za kulturne dejavnosti, a se področja izbora vsebinskega re-
pertoarja ne dotika. O omenjeni vrzeli je v uvodniku knjige pisal tudi Seba-
stjan Vrhovnik (v Smrekar, 2015, str. 5):
Literature za dirigiranje je na Slovenskem sicer nekaj na voljo, a njeno število
avtorjev ni ravno obsežno, med posameznimi izdajami teh del pa je navadno
moralo preteči precej let. Priročniki za dirigiranje so zato posebno dragoce-
ni, vsakršno novo delo je dobrodošlo, saj pomembno dopolnjuje tovrstno li-
teraturo pri nas. V preteklosti so se s področjem zborovskega dirigiranja sis-
tematično ukvarjala vidna imena slovenske glasbe in poskrbela, da smo imeli
oziroma imamo tovrstno strokovno literaturo tudi v slovenskem jeziku. Prvi,
ki se je posvetil pisanju priročnika za dirigiranje, je bil France Marolt. Pripra-
vil je delo z naslovom Skripta prvega pevovodskega tečaja, izšlo pa je tik po 2. sve-
tovni vojni, natančneje leta 1946. Adolf Groebming je avtor priročnika Zbo-
rovodja, ki je zasnovan v treh delih in je kot celota izšel pri Državni založbi
Slovenije leta 1950. Čez dobri dve desetletji, leta 1971, je Radovan Gobec napisal
priročnik Dirigiranje, izdala pa ga je Zveza kulturnih prosvetnih organizacij

79