Page 80 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

Slovenije. Slovenski prostor je moral nato čakati kar 45 let, da je pred nami po-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
sodobljena strokovna literatura avtorja dr. Boruta Smrekarja Osnove dirigent-
ske tehnike.
Kljub vprašanju aktualnosti povojne literature za metodiko zborovstva pa
je smiselno izpostaviti takratni pogled na repertoarno izbiro, saj nekatere pre-
mise pri izboru repertoarja veljajo še danes. Tako Groebming (1948), Gobec
(1958) kot Gregorc (1982) opozarjajo, da je pri izboru skladb treba postopati
oprezno, z veliko mero preudarnosti. Gobec v svoji Metodiki zborovstva (1958)
izboru skladb in sestavljanju koncertnih programov pripisuje poglavitno vlo-
go. Proces predstavlja kot večdimenzionalen, saj zajema tako umetniško raven
zborovodje, pedagoške in strokovne vrline presojanja primernosti skladb kot
tudi ideološko naravnanost. Izpostavlja tudi potrebo po poznavanju literature,
ki omogoča raznolikost in zanimivost zborovskih programov. Prav tako opo-
zarja na pogoste pomanjkljivosti, kot so npr. neprimernost skladb z ideološke-
ga ali vsebinskega vidika, pomanjkanje umetniške vrednosti, prevelika zahtev-
nost za zbor ali celo za zborovodjo samega.
Zavedanje o pomenu pravilne izbire repertoarja in razumevanje njegove
vloge v razvoju mladih pevcev nas vodi k nadaljnjemu raziskovanju specifič-
nih vidikov, ki jih je treba upoštevati pri delu s srednješolskimi zbori. Značil-
nosti glasov v obdobju mutacije, ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju, pred-
stavljajo ključno izhodišče za razumevanje vokalno-tehničnih zahtev, ki jih
mora izpolnjevati izbrani repertoar. Prav tako bomo preučili glasbeno primer-
nost skladb, vključno z melodičnimi, s harmonskimi in z oblikovnimi značil-
nostmi, ter raziskali, katere glasbene založbe se v svojih edicijah posebej posve-
čajo srednješolskim zborom.

Teoretična izhodišča pri izboru repertoarja za srednješolske
pevske zbore

Natančnejša opredelitev pojma srednješolski pevski zbor se zdi na prvi pogled
samoopredeljujoča, vendar je odvisna od geografskega in kulturnega konteks-
ta ter ustrojenosti šolskega sistema posameznih okolij. V tem prispevku obrav-
navamo srednješolske zbore v slovenskem okolju, torej izraz srednješolski pev
ski zbor predstavlja zasedbo, v kateri pojejo mladostniki, stari od 15 do 19 let.
V večini primerov je v slovenskem prostoru pevski zbor vključen v nad-
standardni šolski program in ga ponujajo tiste srednje šole, ki imajo zaposle-
nega glasbenega pedagoga (Breznik, 2018). To so splošne gimnazije, umetniške
gim nazije ter srednje vzgojiteljske šole. Ker v tem delu vzgojno-izobraževalnega

80