Page 110 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 110
iskovanje za znanje, znanje za zdravje jšega upogiba kolena se zmanjša površina, po kateri se razporejajo obremen-
itve. To se lahko odraža v večji bolečini, posledično počasnejši hoji pri 6-min
testu hoje. Pri večini je bilo vidno šepanje – gre za spremembo hoje (Jahn,
Zwergal in Schniep, 2010), razvijejo se kompenzatorne strategije. S primerja-
vo razlik med skupinama smo dokazali razlike v NOG v smeri iztega kolena in
času mirne stoje na eni nogi, česar pri preiskovancih z enostransko prizadeto-
stjo med prizadeto in neprizadeto ne potrjujemo. To nam lahko kaže na vid-
ik centralnosti sprememb zaradi OA enega kolena, ki ga potrjuje poslabšano
statično ravnotežje z vidika časa stanja na eni nogi ne glede na stojo na priza-
deti ali neprizadeti nogi v primerjavi z zdravo populacijo. Preiskovanci so bili
merjeni ob različnih dnevih ter urah tekom dneva – pri nekaterih bi že lahko
bila prisotna utrujenost ter večja izraženost bolečine, ki je vplivala na izved-
bo nalog. Morda bi bilo bolje meritve izvajati le dopoldan. Gibalne funkcije
smo preverjali v laboratorijskem okolju, odvisne so od številnih dejavnikov
(vremena, dela dneva, utrujenosti, razpoloženja, bolečine ipd.). In čeprav so
kratka gibanja z veliko hitrostjo pomembne dnevne funkcije, izvedeni testi
ne odražajo vseh dnevnih aktivnosti starejših odraslih.
Zaključek
Rezultati so pokazali, da osebe z OA kolena dosegajo nižjo raven zmogljiv-
osti globalnih in lokalnih gibalnih funkcij v primerjavi z zdravimi osebami,
z izzajekmoonzNeHrvNaNtivunpoosgpiboaplrkijekmolaennjae. Ugotovitve lahko uporabimo kot vodi-
lo z OA kolena za izboljšanje vsakodnevnih
funkcionalnih nalog in s tem kakovosti življenja. Testni protokol bi bil lahko
obetavna metoda za razvoj testov gibalnih funkcij v kliničnem okolju tako
za osebe z OA kolena kot za ugotavljanje omejitev gibalnih zmogljivosti tudi
drugih patoloških stanj.
Literatura
AILY, J.B., DE NORONHA, M., ALMEIDA, A.C. DE, PEDROSO, M.G., MACIEL, J.G., MATTIEL-
LO-SVERZUT, A.C. in MATTIELLO, S.M., 2019. Evaluation of vastus lateralis architecture
and strength of knee extensors in middle-aged and older individuals with knee oste-
oarthritis. Clinical rheumatology, vol. 38 (9), str. 2603–2611.
ASHKAVAND, Z., MALEKINEJAD, H. in VISHWANATH, B.S., 2013. The pathophysiolo-
gy of osteoarthritis. Journal of pharmacy research, vol. 7 (1), str. 132–138. https://doi.
org/10.1016/j.jopr.2013.01.008
COHEN, J., 1988. Statistical power analysis for the behavioral sciences. (2nd ed.). New York:
Lawrence Erlbaum Associates.
EL-TAWIL, S., ARENDT, E. in PARKER, D., 2016. Position statement: the epidemiology,
pathogenesis and risk factors of osteoarthritis of the knee. Journal of isakos, joint dis-
orders & orthopaedic sports medicine, vol. 1 (4), str. 219–228. http://dx.doi.org/10.1136/
jisakos-2015-000002
HEIDEN, T.L, LLOYD, D.G. in ACKLAND, T.R., 2009. Knee extension and flexion weakness
in people with knee osteoarthritis: is antagonist cocontraction a factor? Journal of or-
thopaedic & sports physical therapy, vol. 39 (11), str. 807–815. https://doi.org/10.2519/
jospt.2009.3079
108
itve. To se lahko odraža v večji bolečini, posledično počasnejši hoji pri 6-min
testu hoje. Pri večini je bilo vidno šepanje – gre za spremembo hoje (Jahn,
Zwergal in Schniep, 2010), razvijejo se kompenzatorne strategije. S primerja-
vo razlik med skupinama smo dokazali razlike v NOG v smeri iztega kolena in
času mirne stoje na eni nogi, česar pri preiskovancih z enostransko prizadeto-
stjo med prizadeto in neprizadeto ne potrjujemo. To nam lahko kaže na vid-
ik centralnosti sprememb zaradi OA enega kolena, ki ga potrjuje poslabšano
statično ravnotežje z vidika časa stanja na eni nogi ne glede na stojo na priza-
deti ali neprizadeti nogi v primerjavi z zdravo populacijo. Preiskovanci so bili
merjeni ob različnih dnevih ter urah tekom dneva – pri nekaterih bi že lahko
bila prisotna utrujenost ter večja izraženost bolečine, ki je vplivala na izved-
bo nalog. Morda bi bilo bolje meritve izvajati le dopoldan. Gibalne funkcije
smo preverjali v laboratorijskem okolju, odvisne so od številnih dejavnikov
(vremena, dela dneva, utrujenosti, razpoloženja, bolečine ipd.). In čeprav so
kratka gibanja z veliko hitrostjo pomembne dnevne funkcije, izvedeni testi
ne odražajo vseh dnevnih aktivnosti starejših odraslih.
Zaključek
Rezultati so pokazali, da osebe z OA kolena dosegajo nižjo raven zmogljiv-
osti globalnih in lokalnih gibalnih funkcij v primerjavi z zdravimi osebami,
z izzajekmoonzNeHrvNaNtivunpoosgpiboaplrkijekmolaennjae. Ugotovitve lahko uporabimo kot vodi-
lo z OA kolena za izboljšanje vsakodnevnih
funkcionalnih nalog in s tem kakovosti življenja. Testni protokol bi bil lahko
obetavna metoda za razvoj testov gibalnih funkcij v kliničnem okolju tako
za osebe z OA kolena kot za ugotavljanje omejitev gibalnih zmogljivosti tudi
drugih patoloških stanj.
Literatura
AILY, J.B., DE NORONHA, M., ALMEIDA, A.C. DE, PEDROSO, M.G., MACIEL, J.G., MATTIEL-
LO-SVERZUT, A.C. in MATTIELLO, S.M., 2019. Evaluation of vastus lateralis architecture
and strength of knee extensors in middle-aged and older individuals with knee oste-
oarthritis. Clinical rheumatology, vol. 38 (9), str. 2603–2611.
ASHKAVAND, Z., MALEKINEJAD, H. in VISHWANATH, B.S., 2013. The pathophysiolo-
gy of osteoarthritis. Journal of pharmacy research, vol. 7 (1), str. 132–138. https://doi.
org/10.1016/j.jopr.2013.01.008
COHEN, J., 1988. Statistical power analysis for the behavioral sciences. (2nd ed.). New York:
Lawrence Erlbaum Associates.
EL-TAWIL, S., ARENDT, E. in PARKER, D., 2016. Position statement: the epidemiology,
pathogenesis and risk factors of osteoarthritis of the knee. Journal of isakos, joint dis-
orders & orthopaedic sports medicine, vol. 1 (4), str. 219–228. http://dx.doi.org/10.1136/
jisakos-2015-000002
HEIDEN, T.L, LLOYD, D.G. in ACKLAND, T.R., 2009. Knee extension and flexion weakness
in people with knee osteoarthritis: is antagonist cocontraction a factor? Journal of or-
thopaedic & sports physical therapy, vol. 39 (11), str. 807–815. https://doi.org/10.2519/
jospt.2009.3079
108
