Page 114 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 114
iskovanje za znanje, znanje za zdravje in se soočajo z veliko konkurence. V večini primerov pričnejo z vsakodnevni-
mi treningi že pri devetih letih. Osnovne baletne korake izvajajo na vseh rav-
neh izobraževanja, pri čemer se intenzivnost in zahtevnost gibov stopnjuje-
ta (Bronner in Ojofeitimi, 2006). Zaradi zahtevnosti klasičnega baleta baletni
plesalci večkrat utrpijo mišično-skeletne poškodbe. Raziskave navajajo, da so
baletni plesalci izpostavljeni predvsem kroničnim poškodbam (Leanderson
in sod., 2011). Mišično-skeletnim poškodbam so izpostavljene predvsem spo-
dnje okončine in trup, pri čemer so gleženj, stopalo in ledveni del hrbtenice
najpogosteje prizadeti deli (Ramkumar in sod., 2016). Na pojav mišično-ske-
letnih poškodb lahko vplivajo različni dejavniki, kot so neprimerno okolje in
obutev, nepravilna tehnična izvedba plesno specifičnih pozicij, pogosto po-
navljajoči gibi, starost, spol in somatotip (Leanderson in sod., 2011; Allen in
sod., 2012; Russell, 2013; Novosel in sod., 2019). V literaturi kot razlog zasledi-
mo tudi različne mišično-skeletne nepravilnosti, katerih del so tudi asimetri-
je (Gildea in sod., 2013). Šarabon in Kozinc (2018) razdelita asimetrije v gibalni
funkciji na lokalne in globalne. Struktura baletne vadbe od plesalca zahte-
va izvedbo gibov na obe strani telesa. Vendar nekateri avtorji navajajo po-
gostejšo uporabo desne strani telesa med baletno vadbo oziroma predstavo
(Farrar-Baker in Wilmerding, 2006). O prisotnosti asimetrij pri baletnih plesal-
cih je bilo opravljenih le nekaj raziskav (Gupta in sod., 2004; Lin in sod., 2011;
Cunha in sod., 2016). Nekatere obravnavajo tudi prisotnost mišično-skele-
tnih poškodb kot posledico asimetrij (Hamilton in sod., 1992; Gamboa in sod.,
2008; Gildea in sod., 2013). Raziskav, ki bi združevale različne vidike asimetrij
in njihovo povezanost z dolžino trenažnega procesa in mišično-skeletnimi
poškodbami, pri pregledu literature nismo zasledili. Z namenom celovitega
vpogleda v prisotnost asimetrij spodnjih okončin in trupa smo te vrednoti-
li z različnih vidikov, in sicer mišične jakosti, moči, stabilnosti in gibljivosti. Iz-
hajajoč iz namena naloge smo si zastavili naslednje cilje, in sicer: (1) ugotoviti
stopnjo prisotnosti in izraženost asimetrij pri baletnih dijakih in poklicnih ba-
letnikih in (2) ugotoviti stopnjo povezanosti med asimetrijami in mišično-ske-
letnimi poškodbami v zadnjih 12 mesecih.
Metode
Tabela 1: Splošni podatki preiskovancev
Ženske/Moški Starost Telesna višina Telesna teža (kg) BMI
(št.) (leta) (cm) (kg/m)
Poklicni baletniki 15/8 28,7 ± 7,0 171,0 ± 7,4 57,0 ± 10,4 19,3 ± 2,0
Baletni dijaki 16/3 17,3 ± 1,6 169,6 ± 7,4 57,5 ± 7,5 19,9 ± 1,5
Legenda: Povprečne vrednosti s pripadajočim standardnim odkloni
V raziskavi je sodelovalo 19 baletnih dijakov Konservatorija za glasbo in ba-
let Ljubljana ter 23 poklicnih baletnikov SNG Opera in balet Ljubljana (Tabela
112
mi treningi že pri devetih letih. Osnovne baletne korake izvajajo na vseh rav-
neh izobraževanja, pri čemer se intenzivnost in zahtevnost gibov stopnjuje-
ta (Bronner in Ojofeitimi, 2006). Zaradi zahtevnosti klasičnega baleta baletni
plesalci večkrat utrpijo mišično-skeletne poškodbe. Raziskave navajajo, da so
baletni plesalci izpostavljeni predvsem kroničnim poškodbam (Leanderson
in sod., 2011). Mišično-skeletnim poškodbam so izpostavljene predvsem spo-
dnje okončine in trup, pri čemer so gleženj, stopalo in ledveni del hrbtenice
najpogosteje prizadeti deli (Ramkumar in sod., 2016). Na pojav mišično-ske-
letnih poškodb lahko vplivajo različni dejavniki, kot so neprimerno okolje in
obutev, nepravilna tehnična izvedba plesno specifičnih pozicij, pogosto po-
navljajoči gibi, starost, spol in somatotip (Leanderson in sod., 2011; Allen in
sod., 2012; Russell, 2013; Novosel in sod., 2019). V literaturi kot razlog zasledi-
mo tudi različne mišično-skeletne nepravilnosti, katerih del so tudi asimetri-
je (Gildea in sod., 2013). Šarabon in Kozinc (2018) razdelita asimetrije v gibalni
funkciji na lokalne in globalne. Struktura baletne vadbe od plesalca zahte-
va izvedbo gibov na obe strani telesa. Vendar nekateri avtorji navajajo po-
gostejšo uporabo desne strani telesa med baletno vadbo oziroma predstavo
(Farrar-Baker in Wilmerding, 2006). O prisotnosti asimetrij pri baletnih plesal-
cih je bilo opravljenih le nekaj raziskav (Gupta in sod., 2004; Lin in sod., 2011;
Cunha in sod., 2016). Nekatere obravnavajo tudi prisotnost mišično-skele-
tnih poškodb kot posledico asimetrij (Hamilton in sod., 1992; Gamboa in sod.,
2008; Gildea in sod., 2013). Raziskav, ki bi združevale različne vidike asimetrij
in njihovo povezanost z dolžino trenažnega procesa in mišično-skeletnimi
poškodbami, pri pregledu literature nismo zasledili. Z namenom celovitega
vpogleda v prisotnost asimetrij spodnjih okončin in trupa smo te vrednoti-
li z različnih vidikov, in sicer mišične jakosti, moči, stabilnosti in gibljivosti. Iz-
hajajoč iz namena naloge smo si zastavili naslednje cilje, in sicer: (1) ugotoviti
stopnjo prisotnosti in izraženost asimetrij pri baletnih dijakih in poklicnih ba-
letnikih in (2) ugotoviti stopnjo povezanosti med asimetrijami in mišično-ske-
letnimi poškodbami v zadnjih 12 mesecih.
Metode
Tabela 1: Splošni podatki preiskovancev
Ženske/Moški Starost Telesna višina Telesna teža (kg) BMI
(št.) (leta) (cm) (kg/m)
Poklicni baletniki 15/8 28,7 ± 7,0 171,0 ± 7,4 57,0 ± 10,4 19,3 ± 2,0
Baletni dijaki 16/3 17,3 ± 1,6 169,6 ± 7,4 57,5 ± 7,5 19,9 ± 1,5
Legenda: Povprečne vrednosti s pripadajočim standardnim odkloni
V raziskavi je sodelovalo 19 baletnih dijakov Konservatorija za glasbo in ba-
let Ljubljana ter 23 poklicnih baletnikov SNG Opera in balet Ljubljana (Tabela
112
