Page 115 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 115
Raziskavo je predhodno odobrila Komisija Republike Slovenije za medicin- nina ogrinc, nejc šarabon
sko etiko (0120-99/2018/5). Preiskovanci oziroma zakoniti zastopniki preisk-
ovancev so bili seznanjeni s tveganji sodelovanja in so predhodno podpisali
izjavo o prostovoljnem in informiranem sodelovanju pri raziskavi.
Mišično jakost smo vrednotili izometrično pri zavestnem mišičnem naprezan-
ju gležnja, kolena, kolka in trupa (največji navor, povprečna in največja hitrost
prirastka navora) s pomočjo računalniško podprtih namensko izdelanih ele-
ktronskih dinamometrov (S2P, znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Sloveni-
ja). Meritve so bile izvedene trikrat, pri čemer smo pri analizi upoštevali
največje dosežene vrednosti. Meritve mišične moči, statičnega in dinamične-
ga ravnotežja so bile izvedene na dveh ploščah za merjenje sil na podla-
go (9260AA, Kistler, Winterhur, Švica). Testiranje statičnega in dinamičnega
ravnotežja je bilo izvedeno s testom mirne stoje na eni nogi, testom enon-
ožnega globinskega doskoka ter testom simetrije med stojo, polčepom in
globokim čepom (povprečna hitrost gibanja centra pritiska na podlago in
indeks nestabilnosti). Za testiranje mišične moči sta bila izvedena skok iz
polčepa in skok z nasprotnim gibanjem (največja sila in moč). Meritve so pre-
iskovanci opravili trikrat. Za analizo podatkov smo upoštevali povprečje treh
meritev statičnega in dinamičnega ravnotežja, medtem ko smo pri meritvah
mišične moči upoštevali največje vrednosti. Rezultati mišične jakosti, moči in
stabilnosti so bili pred analizo podatkov normalizirani s posameznikovo tele-
sno težo (Hurd in sod., 2011). V skladu z mednarodnimi protokoli kliničnega
vrednotenja smo gibljivost vrednotili z največjim obsegom pasivno izveden-
ega giba v kolku, koleno in gležnju (Jakovljević in Hlebš, 2011). Za izvedbo
meritev so bili uporabljeni dvokraki in elektronski goniometer. V okviru ra-
ziskave je bil vodeno izpolnjen vprašalnik o trenažnem procesu in prisotnos-
ti mišičnoskeletnih poškodb v zadnjih 12 mesecih. Izračun indeksa asime-
trij med obema okončinama je bil izveden po enačbi ((močnejša – šibkejša)/
močnejša) x 100 (Nunn in Mayhew, 1988). Izračun razmerja mišične jakos-
ti med nasprotnimi mišičnimi skupinami iste strani telesa je bil izveden po
enačbah, in sicer: (1) upogib/izteg x 100 za trup, koleno in kolk, (2) izteg/up-
ogib x 100 za gleženj, (3) notranja/zunanja rotacija x 100 za kolk, (4) odmik/
primik x 100 za kolk (Aagaard in sod., 1998). Kot klinično pomembne smo šte-
li lateralne asimetrije in razmerja jakosti nasprotnih mišičnih skupin iste stra-
ni telesa tiste, ki so odstopale za več kot 10 % (Croisier, 2004; Cunha in sod.,
2016). Da smo preverili, kolikšen delež poklicnih baletnikov in baletnih dijak-
ov ima prisotne lateralne asimetrije smo za nadaljnjo analizo razdelili rezul-
tate na pet sklopov: (1) največji navor, (2) povprečno hitrost prirastka navora,
(3) stabilnost, (4) mišično moč in (5) gibljivost. Z rezultati retrospektivnega
vprašalnika smo preiskovance razdelili na dve skupini, in sicer na bolj (n = 17)
in manj (n = 12) poškodovane. Kriterij za manj poškodovane preiskovance je
bila ugotovljena prisotnost dveh ali manj akutnih in kroničnih poškodb spod-
njih okončin in trupa v zadnjih 12 mesecih. Medtem ko smo pri bolj poškodo-
vanih preiskovancih beležili štiri ali več poškodb. Preiskovance s tremi prisot-
nimi poškodbami smo izločili iz statistične analize. Za nadaljnjo analizo smo
asimetrije razdelili na tri sklope, in sicer: (1) skupne, (2) jakostne in (3) asim-
113
sko etiko (0120-99/2018/5). Preiskovanci oziroma zakoniti zastopniki preisk-
ovancev so bili seznanjeni s tveganji sodelovanja in so predhodno podpisali
izjavo o prostovoljnem in informiranem sodelovanju pri raziskavi.
Mišično jakost smo vrednotili izometrično pri zavestnem mišičnem naprezan-
ju gležnja, kolena, kolka in trupa (največji navor, povprečna in največja hitrost
prirastka navora) s pomočjo računalniško podprtih namensko izdelanih ele-
ktronskih dinamometrov (S2P, znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Sloveni-
ja). Meritve so bile izvedene trikrat, pri čemer smo pri analizi upoštevali
največje dosežene vrednosti. Meritve mišične moči, statičnega in dinamične-
ga ravnotežja so bile izvedene na dveh ploščah za merjenje sil na podla-
go (9260AA, Kistler, Winterhur, Švica). Testiranje statičnega in dinamičnega
ravnotežja je bilo izvedeno s testom mirne stoje na eni nogi, testom enon-
ožnega globinskega doskoka ter testom simetrije med stojo, polčepom in
globokim čepom (povprečna hitrost gibanja centra pritiska na podlago in
indeks nestabilnosti). Za testiranje mišične moči sta bila izvedena skok iz
polčepa in skok z nasprotnim gibanjem (največja sila in moč). Meritve so pre-
iskovanci opravili trikrat. Za analizo podatkov smo upoštevali povprečje treh
meritev statičnega in dinamičnega ravnotežja, medtem ko smo pri meritvah
mišične moči upoštevali največje vrednosti. Rezultati mišične jakosti, moči in
stabilnosti so bili pred analizo podatkov normalizirani s posameznikovo tele-
sno težo (Hurd in sod., 2011). V skladu z mednarodnimi protokoli kliničnega
vrednotenja smo gibljivost vrednotili z največjim obsegom pasivno izveden-
ega giba v kolku, koleno in gležnju (Jakovljević in Hlebš, 2011). Za izvedbo
meritev so bili uporabljeni dvokraki in elektronski goniometer. V okviru ra-
ziskave je bil vodeno izpolnjen vprašalnik o trenažnem procesu in prisotnos-
ti mišičnoskeletnih poškodb v zadnjih 12 mesecih. Izračun indeksa asime-
trij med obema okončinama je bil izveden po enačbi ((močnejša – šibkejša)/
močnejša) x 100 (Nunn in Mayhew, 1988). Izračun razmerja mišične jakos-
ti med nasprotnimi mišičnimi skupinami iste strani telesa je bil izveden po
enačbah, in sicer: (1) upogib/izteg x 100 za trup, koleno in kolk, (2) izteg/up-
ogib x 100 za gleženj, (3) notranja/zunanja rotacija x 100 za kolk, (4) odmik/
primik x 100 za kolk (Aagaard in sod., 1998). Kot klinično pomembne smo šte-
li lateralne asimetrije in razmerja jakosti nasprotnih mišičnih skupin iste stra-
ni telesa tiste, ki so odstopale za več kot 10 % (Croisier, 2004; Cunha in sod.,
2016). Da smo preverili, kolikšen delež poklicnih baletnikov in baletnih dijak-
ov ima prisotne lateralne asimetrije smo za nadaljnjo analizo razdelili rezul-
tate na pet sklopov: (1) največji navor, (2) povprečno hitrost prirastka navora,
(3) stabilnost, (4) mišično moč in (5) gibljivost. Z rezultati retrospektivnega
vprašalnika smo preiskovance razdelili na dve skupini, in sicer na bolj (n = 17)
in manj (n = 12) poškodovane. Kriterij za manj poškodovane preiskovance je
bila ugotovljena prisotnost dveh ali manj akutnih in kroničnih poškodb spod-
njih okončin in trupa v zadnjih 12 mesecih. Medtem ko smo pri bolj poškodo-
vanih preiskovancih beležili štiri ali več poškodb. Preiskovance s tremi prisot-
nimi poškodbami smo izločili iz statistične analize. Za nadaljnjo analizo smo
asimetrije razdelili na tri sklope, in sicer: (1) skupne, (2) jakostne in (3) asim-
113
