Page 117 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
tistično značilne razlike med baletnimi dijaki in poklicnimi baletniki so bile
ugotovljene za tri posamezne parametre, in sicer: (1) indeks asimetrije največ-
je hitrosti prirastka navora med največjim zavestnim mišičnim naprezanjem
iztega kolka (t(40) = –3,124; p = 0,003; d = 0,48), (2) razmerje upogib/izteg tru-
pa (t(40) = –3,55; p = 0,001; d = 0,55), (3) ter indeks asimetrije obremenjevan-
ja nog med vzravnano sonožno stojo (t(40) = 2,201; p = 0,034; d = 0,34). Pre-
ostali indeksi asimetrij posameznih parametrov in razmerij med nasprotnimi
mišičnimi skupinami iste strani telesa niso pokazali statistično značilnih razlik
med baletnimi dijaki in poklicnimi baletniki (p = 0,055 – 0,976).
Tabela 3: Rezultati deleža poškodovanih preiskovancev različnih predelov telesa.
Področje poškodbe Kronične in akutne poškodbe (%)
Stopalo in spodnji del noge Poklicni baletniki Baletni dijaki
Koleno in zgornji del noge
Kolk in spodnji del hrbta 87,0 84,2
47,8 68,4 nina ogrinc, nejc šarabon
82,6 78,9
Rezultati retrospektivnega vprašalnika so pokazali 100-odstotno prisotnost
kroničnih poškodb tako pri baletnih dijakih kot pri poklicnih baletnikih. Pris-
otnost akutnih poškodb je bila manjša, in sicer 26,3 % pri baletnih dijakih in
34,8 % pri poklicnih baletnikih. Tabela 3 prikazuje delež poškodovanih pre-
iskovancev različnih predelov telesa.
Ko smo primerjali skupini bolj in manj poškodovanih preiskovancev, rezul-
tati niso pokazali statistično značilnih razlik indeksov asimetrij posameznih
parametrov in razmerij med nasprotnimi mišičnimi skupinami iste strani tel-
esa (p = 0,071 – 0,998). Ob nadaljnji analizi, ko smo preiskovance razdelili na
bolj in manj simetrične, je rezultat pokazal statistično značilno razliko v šte-
vilu vseh (akutne in kronične) poškodb (t(40) = 2,682; p = 0,011; d = 0,41). Ven-
dar rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v posameznih vidikih
poškodb med skupinama z več in manj prisotnih asimetrij jakosti (p = 0,055 –
0,918) in asimetrij gibljivosti (p = 0,120 – 1,0). Ob upoštevanju različnih vidik-
ov asimetrij smo ugotovili statistično značilno zmerno pozitivno povezanost
med vsemi (akutne in kronične) poškodbami in številom asimetrij gibljivosti
(r = 0,412; n= 42; p = 0,007; r² = 0,170), zmerno negativno povezanost med šte-
vilom akutnih poškodb kolka in spodnjega dela hrbta in skupnim številom
asimetrij (r = –0,442; n = 42; p = 0,003; r² = 0,195) ter šibko negativno pov-
ezanost med številom akutnih poškodb kolka in spodnjega dela hrbta in šte-
vilom asimetrij jakosti (r = –0,336; n = 42; p = 0,03; r² = 0,113).
Razprava
Baletni plesalci naj bi med vadbo simetrično uporabljali okončine, saj se gi-
bi izvajajo na obe strani telesa (Golomer in sod., 2009). Vendar obstaja splo-
115
ugotovljene za tri posamezne parametre, in sicer: (1) indeks asimetrije največ-
je hitrosti prirastka navora med največjim zavestnim mišičnim naprezanjem
iztega kolka (t(40) = –3,124; p = 0,003; d = 0,48), (2) razmerje upogib/izteg tru-
pa (t(40) = –3,55; p = 0,001; d = 0,55), (3) ter indeks asimetrije obremenjevan-
ja nog med vzravnano sonožno stojo (t(40) = 2,201; p = 0,034; d = 0,34). Pre-
ostali indeksi asimetrij posameznih parametrov in razmerij med nasprotnimi
mišičnimi skupinami iste strani telesa niso pokazali statistično značilnih razlik
med baletnimi dijaki in poklicnimi baletniki (p = 0,055 – 0,976).
Tabela 3: Rezultati deleža poškodovanih preiskovancev različnih predelov telesa.
Področje poškodbe Kronične in akutne poškodbe (%)
Stopalo in spodnji del noge Poklicni baletniki Baletni dijaki
Koleno in zgornji del noge
Kolk in spodnji del hrbta 87,0 84,2
47,8 68,4 nina ogrinc, nejc šarabon
82,6 78,9
Rezultati retrospektivnega vprašalnika so pokazali 100-odstotno prisotnost
kroničnih poškodb tako pri baletnih dijakih kot pri poklicnih baletnikih. Pris-
otnost akutnih poškodb je bila manjša, in sicer 26,3 % pri baletnih dijakih in
34,8 % pri poklicnih baletnikih. Tabela 3 prikazuje delež poškodovanih pre-
iskovancev različnih predelov telesa.
Ko smo primerjali skupini bolj in manj poškodovanih preiskovancev, rezul-
tati niso pokazali statistično značilnih razlik indeksov asimetrij posameznih
parametrov in razmerij med nasprotnimi mišičnimi skupinami iste strani tel-
esa (p = 0,071 – 0,998). Ob nadaljnji analizi, ko smo preiskovance razdelili na
bolj in manj simetrične, je rezultat pokazal statistično značilno razliko v šte-
vilu vseh (akutne in kronične) poškodb (t(40) = 2,682; p = 0,011; d = 0,41). Ven-
dar rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v posameznih vidikih
poškodb med skupinama z več in manj prisotnih asimetrij jakosti (p = 0,055 –
0,918) in asimetrij gibljivosti (p = 0,120 – 1,0). Ob upoštevanju različnih vidik-
ov asimetrij smo ugotovili statistično značilno zmerno pozitivno povezanost
med vsemi (akutne in kronične) poškodbami in številom asimetrij gibljivosti
(r = 0,412; n= 42; p = 0,007; r² = 0,170), zmerno negativno povezanost med šte-
vilom akutnih poškodb kolka in spodnjega dela hrbta in skupnim številom
asimetrij (r = –0,442; n = 42; p = 0,003; r² = 0,195) ter šibko negativno pov-
ezanost med številom akutnih poškodb kolka in spodnjega dela hrbta in šte-
vilom asimetrij jakosti (r = –0,336; n = 42; p = 0,03; r² = 0,113).
Razprava
Baletni plesalci naj bi med vadbo simetrično uporabljali okončine, saj se gi-
bi izvajajo na obe strani telesa (Golomer in sod., 2009). Vendar obstaja splo-
115
