Page 118 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
iskovanje za znanje, znanje za zdravje šno prepričanje, da baletna vadba spodbuja uporabo ene strani telesa bolj
kot druge. Namen raziskave je bil pridobiti celovit vpogled v stopnjo priso-
tnosti in izraženosti telesnih asimetrij spodnjih okončin in trupa pri baletnih
plesalcih ter proučiti njihovo povezanost z dolžino trenažnega procesa in mi-
šično-skeletnimi poškodbami. Rezultati naše raziskave kažejo na asimetrično
uporabo in asimetrično gibalno zmogljivost spodnjih okončin in trupa bale-
tnih plesalcev, tako poklicnih kot baletnih dijakov. Podatki kažejo, da se de-
lež baletnih plesalcev s klinično pomembnimi lateralnimi asimetrijami giblje
med 5,4 % in 69,1 % za posamezne parametre. Prav tako je delež baletnih
plesalcev, ki odstopajo za več kot 10 % od priporočenega razmerja največje-
ga navora med največjim zavestnim mišičnim naprezanjem med nasprotni-
mi mišičnimi skupinami iste strani telesa, zelo velik, in sicer med 56,5 % in 100
%. Edine statistično značilne razlike med baletnimi dijaki in poklicnimi bale-
tniki so bile ugotovljene le za tri posamezne parametre. Rezultati se le del-
no skladajo z našimi pričakovanji. Baletni dijaki v naši raziskavi so bili v bale-
tno vadbo vključeni povprečno 10,7 ± 2,4 leta. Med raziskavo so bili vključeni
v program tretjega in četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Lju-
bljana, kar pomeni, da so zaključevali šolanje in začenjali poklicno kariero. V
tem oziru lahko sklepamo, da je učinek baletne vadbe že prisoten. Rezultati
vseeno kažejo na določene razlike, vendar razpoložljivi podatki in pregleda-
na literatura ne omogočajo, da bi določili razlog teh razlik. O prisotnosti vsaj
ene kronične mišično-skeletne poškodbe v zadnjih 12 mesecih so poročali
vsi baletni plesalci, vključeni v raziskavo. Prisotnost akutnih mišično-skeletnih
poškodb je bila nekoliko manjša, in sicer 26,3 % pri baletnih dijakih in 34,8 %
pri poklicnih baletnikih. Delež poškodovanih je bil največji v predelu stopala
in spodnjega dela noge, sledi predel kolka in spodnjega dela hrbta ter predel
kolena in zgornjega dela noge. Analizo učinka asimetrij na prisotnost mišič-
no-skeletnih poškodb v zadnjih 12 mesecih smo proučevali večplastno. Re-
zultat je pokazal statistično značilno razliko v številu vseh poškodb (akutnih
in kroničnih) med skupinama bolj in manj simetričnih preiskovancev. Pri bolj
simetričnih baletnih plesalcih beležimo 2,9 ± 1,2 mišično-skeletne poškodbe
(akutne in kronične), medtem ko jih pri manj simetričnih beležimo 3,3 ± 1,7.
Medtem ko ima posamezna ugotovljena asimetrija morda lahko vpliv na ba-
letnega plesalca, naši rezultati ne kažejo, katera oziroma katere od prisotnih
asimetrij bi imele večji vpliv.
Zaključek
Pomembna ugotovitev naše raziskave je, da sta asimetrična uporaba in asim-
etrična gibalna zmogljivost spodnjih okončin in trupa pri baletnih plesalcih,
tako poklicnih baletnikih kot baletnih dijakih, prisotni. Prav tako je ugotovl-
jena večja prisotnost mišično-skeletnih poškodb pri baletnih plesalcih z več
prisotnimi asimetrijami. V prihodnosti bi bile tako potrebne prospektivne ra-
ziskave s ciljem vzpostavitve primerne dopolnilne vadbe za odpravo asime-
trij pri baletnih plesalcih in posledično manjše prisotnosti mišično-skeletnih
poškodb. Tako bi lahko bila kariera baletnega plesalca varnejša in daljša.
116
kot druge. Namen raziskave je bil pridobiti celovit vpogled v stopnjo priso-
tnosti in izraženosti telesnih asimetrij spodnjih okončin in trupa pri baletnih
plesalcih ter proučiti njihovo povezanost z dolžino trenažnega procesa in mi-
šično-skeletnimi poškodbami. Rezultati naše raziskave kažejo na asimetrično
uporabo in asimetrično gibalno zmogljivost spodnjih okončin in trupa bale-
tnih plesalcev, tako poklicnih kot baletnih dijakov. Podatki kažejo, da se de-
lež baletnih plesalcev s klinično pomembnimi lateralnimi asimetrijami giblje
med 5,4 % in 69,1 % za posamezne parametre. Prav tako je delež baletnih
plesalcev, ki odstopajo za več kot 10 % od priporočenega razmerja največje-
ga navora med največjim zavestnim mišičnim naprezanjem med nasprotni-
mi mišičnimi skupinami iste strani telesa, zelo velik, in sicer med 56,5 % in 100
%. Edine statistično značilne razlike med baletnimi dijaki in poklicnimi bale-
tniki so bile ugotovljene le za tri posamezne parametre. Rezultati se le del-
no skladajo z našimi pričakovanji. Baletni dijaki v naši raziskavi so bili v bale-
tno vadbo vključeni povprečno 10,7 ± 2,4 leta. Med raziskavo so bili vključeni
v program tretjega in četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Lju-
bljana, kar pomeni, da so zaključevali šolanje in začenjali poklicno kariero. V
tem oziru lahko sklepamo, da je učinek baletne vadbe že prisoten. Rezultati
vseeno kažejo na določene razlike, vendar razpoložljivi podatki in pregleda-
na literatura ne omogočajo, da bi določili razlog teh razlik. O prisotnosti vsaj
ene kronične mišično-skeletne poškodbe v zadnjih 12 mesecih so poročali
vsi baletni plesalci, vključeni v raziskavo. Prisotnost akutnih mišično-skeletnih
poškodb je bila nekoliko manjša, in sicer 26,3 % pri baletnih dijakih in 34,8 %
pri poklicnih baletnikih. Delež poškodovanih je bil največji v predelu stopala
in spodnjega dela noge, sledi predel kolka in spodnjega dela hrbta ter predel
kolena in zgornjega dela noge. Analizo učinka asimetrij na prisotnost mišič-
no-skeletnih poškodb v zadnjih 12 mesecih smo proučevali večplastno. Re-
zultat je pokazal statistično značilno razliko v številu vseh poškodb (akutnih
in kroničnih) med skupinama bolj in manj simetričnih preiskovancev. Pri bolj
simetričnih baletnih plesalcih beležimo 2,9 ± 1,2 mišično-skeletne poškodbe
(akutne in kronične), medtem ko jih pri manj simetričnih beležimo 3,3 ± 1,7.
Medtem ko ima posamezna ugotovljena asimetrija morda lahko vpliv na ba-
letnega plesalca, naši rezultati ne kažejo, katera oziroma katere od prisotnih
asimetrij bi imele večji vpliv.
Zaključek
Pomembna ugotovitev naše raziskave je, da sta asimetrična uporaba in asim-
etrična gibalna zmogljivost spodnjih okončin in trupa pri baletnih plesalcih,
tako poklicnih baletnikih kot baletnih dijakih, prisotni. Prav tako je ugotovl-
jena večja prisotnost mišično-skeletnih poškodb pri baletnih plesalcih z več
prisotnimi asimetrijami. V prihodnosti bi bile tako potrebne prospektivne ra-
ziskave s ciljem vzpostavitve primerne dopolnilne vadbe za odpravo asime-
trij pri baletnih plesalcih in posledično manjše prisotnosti mišično-skeletnih
poškodb. Tako bi lahko bila kariera baletnega plesalca varnejša in daljša.
116
