Page 259 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 259
Izkušnje medicinskih sester z vnaprej
izraženo voljo pacienta v kliničnem okolju
Lidija Koqinaj, Boris Miha Kaučič
Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, 3000 Celje
lidyka1@gmail.com
Povzetek
Uvod: Vnaprej izražena volja temelji na obveščenosti pacienta o njegovi bolezni ter vkl-
jučenosti pacienta in njegovih svojcev v odločanje o zdravstveni obravnavi. Z različnimi
oblikami pomoči se pacientu omogoča dostojno življenje do smrti. Medicinska sestra
mora poznati in razumeti proces dojemanja ter soočanja pacienta z napredovalo bolezni-
jo, pri čemer to vključuje tudi timski pristop. Z raziskavo smo želeli spoznati izkušnje
medicinskih sester z vnaprej izraženo voljo pacienta v kliničnem okolju. Metode: Upora-
bili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s strukturiranim intervju-
jem, ki smo ga oblikovali na podlagi pregledane literature. Uporabili smo neslučajnostni
namenski vzorec, v katerega smo vključili dve diplomirani medicinski sestri. Podatke smo
analizirali s programoma Microsoft Word in Microsoft Visio. Rezultati: Medicinski sestri v
kliničnem okolju se zavedata pomembnosti vnaprej izražene volje pri oskrbi neozdravlji-
vo bolnega. Kljub teoretičnemu znanju, nimata dovolj možnosti za pridobitev praktične-
ga znanja, saj je vnaprej izražena volja v Sloveniji slabo razvita. Z analizo intervjujev so bile
oblikovane tri glavne kategorije s podkategorijami in kodami: vnaprej izražena volja pa-
cienta; zdravstveni delavci; terapevtska komunikacija. Kategorije se med seboj povezuje-
jo in pomembno vplivajo na uspešnost vnaprej izražene volje pacienta v kliničnem okol-
ju. Razprava : Medicinski sestri se vse bolj zavedata pomembnosti kakovostne paliativne
oskrbe v klinični praksi. Pomembno je, da sledita smernicam holistične obravnave neo-
zdravljivo bolnega. V korak s paliativno oskrbo gre tudi vnaprej izražena volja pacienta, ki
je še vedno slabo razvita v kliničnem okolju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da medicin-
ski sestri v kliničnem okolju nimata veliko izkušenj z vnaprej izraženo voljo, vendar men-
ita, da so za njeno dobro delovanje pomembni pridobivanje novih znanj, medpoklic-
no sodelovanje v zdravstvu in ne nazadnje tudi osebnostne lastnosti medicinske sestre.
Ključne besede: vnaprej izražena volja, paliativna oskrba, pacientove pravice.
Uvod
V življenju pridejo trenutki ali situacije, ko pomislimo, kaj bo z nami, če bomo
resno zboleli in ko se bomo postarali ter ne bomo mogli več izraziti svoje vol-
je. Eden od načinov, kako druge seznaniti s svojimi željami v primeru kasnej
še nesposobnosti odločanja, je vnaprej izražena volja. To vključuje pogovor
izraženo voljo pacienta v kliničnem okolju
Lidija Koqinaj, Boris Miha Kaučič
Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, 3000 Celje
lidyka1@gmail.com
Povzetek
Uvod: Vnaprej izražena volja temelji na obveščenosti pacienta o njegovi bolezni ter vkl-
jučenosti pacienta in njegovih svojcev v odločanje o zdravstveni obravnavi. Z različnimi
oblikami pomoči se pacientu omogoča dostojno življenje do smrti. Medicinska sestra
mora poznati in razumeti proces dojemanja ter soočanja pacienta z napredovalo bolezni-
jo, pri čemer to vključuje tudi timski pristop. Z raziskavo smo želeli spoznati izkušnje
medicinskih sester z vnaprej izraženo voljo pacienta v kliničnem okolju. Metode: Upora-
bili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s strukturiranim intervju-
jem, ki smo ga oblikovali na podlagi pregledane literature. Uporabili smo neslučajnostni
namenski vzorec, v katerega smo vključili dve diplomirani medicinski sestri. Podatke smo
analizirali s programoma Microsoft Word in Microsoft Visio. Rezultati: Medicinski sestri v
kliničnem okolju se zavedata pomembnosti vnaprej izražene volje pri oskrbi neozdravlji-
vo bolnega. Kljub teoretičnemu znanju, nimata dovolj možnosti za pridobitev praktične-
ga znanja, saj je vnaprej izražena volja v Sloveniji slabo razvita. Z analizo intervjujev so bile
oblikovane tri glavne kategorije s podkategorijami in kodami: vnaprej izražena volja pa-
cienta; zdravstveni delavci; terapevtska komunikacija. Kategorije se med seboj povezuje-
jo in pomembno vplivajo na uspešnost vnaprej izražene volje pacienta v kliničnem okol-
ju. Razprava : Medicinski sestri se vse bolj zavedata pomembnosti kakovostne paliativne
oskrbe v klinični praksi. Pomembno je, da sledita smernicam holistične obravnave neo-
zdravljivo bolnega. V korak s paliativno oskrbo gre tudi vnaprej izražena volja pacienta, ki
je še vedno slabo razvita v kliničnem okolju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da medicin-
ski sestri v kliničnem okolju nimata veliko izkušenj z vnaprej izraženo voljo, vendar men-
ita, da so za njeno dobro delovanje pomembni pridobivanje novih znanj, medpoklic-
no sodelovanje v zdravstvu in ne nazadnje tudi osebnostne lastnosti medicinske sestre.
Ključne besede: vnaprej izražena volja, paliativna oskrba, pacientove pravice.
Uvod
V življenju pridejo trenutki ali situacije, ko pomislimo, kaj bo z nami, če bomo
resno zboleli in ko se bomo postarali ter ne bomo mogli več izraziti svoje vol-
je. Eden od načinov, kako druge seznaniti s svojimi željami v primeru kasnej
še nesposobnosti odločanja, je vnaprej izražena volja. To vključuje pogovor
