Page 260 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 260
iskovanje za znanje, znanje za zdravje med človekom in tistimi, ki zagotavljajo oskrbo, na primer medicinske ses-
tre, zdravniki, drugi zdravstveni delavci, družinski člani ali prijatelji. V teh po-
govorih se izrazijo posameznikovi pogledi in želje glede prihodnje oskrbe ter
to, kakšni oskrbi bi bili najbolj naklonjeni. Vse skupaj se upošteva kasneje, če
posameznik ne bi bil več zmožen odločati o sebi. Reberšek Gorišek in Gorišek
Miksić (2016) navajata, da je vnaprej izražena volja ozaveščena privolitev v
medicinsko obravnavo po pojasnilni dolžnosti in vključuje določitev osebe,
ki bi v času pacientove nesposobnosti odločanja odločala o njegovi zdravst-
veni oskrbi. Vnaprej izražena volja je v slovenskem pravnem redu nov insti-
tut, ki ga je uvedel Zakon o pacientovih pravicah (Takač, 2010). Po Zakonu o
pacientovih pravicah (2017) ima pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je
dopolnil 18 let starosti, pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne
zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil
sposoben dati veljavne privolitve. Simonič (2014) navaja, da podpisana izja-
va velja pet let in temelji na tem, da sta zastopnik pacientovih pravic in oseb-
ni zdravnik podpisnika v času zapisa ocenila kot sposobnega odločanja o se-
bi ter da je ob tem prejel pojasnila o pomenu in posledicah vnaprej izražene
volje. Začetki vnaprej izražene volje segajo v Združene države Amerike, kjer
je ta tudi dobro poznana med ljudmi ne glede na njihovo zdravstveno stanje
(Stein in Fineberg, 2013). Adams in sodelavci (2011) ugotavljajo, da se je vloga
medicinske sestre ob koncu življenja skozi čas spreminjala in razvijala, vendar
pa Izumi (2017) meni, da njena vloga pri načrtovanju vnaprej izražene volje
še vedno ni jasno definirana. V preteklosti je bil njihov pristop bolj posreden
in so imele pri odločitvah ob koncu življenja le manjšo vlogo (Adams in sod.,
2011). Izumi (2017) navaja, da je naloga medicinske sestre, da spodbuja pa-
cienta in njegove bližnje k odločanju ob koncu življenja. Vnaprej izražena vol-
ja oziroma vnaprej sprejete določene odločitve zagotavljajo izboljšano kak-
ovost življenja pacienta (Ibrahim in sod., 2019). Z raziskavo smo želeli spoznati
izkušnje medicinskih sester z vnaprej izraženo voljo. Na podlagi opredeljen-
ega raziskovalnega problema smo oblikovali naslednji raziskovalni vprašanji:
1. Kakšne so izkušnje medicinskih sester z vnaprej izraženo voljo v kliničnem
okolju?
2. Kako lahko medicinske sestre prispevajo k boljšemu delovanju vnaprej iz-
ražene volje v Sloveniji?
Metode
Za raziskavo smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, uporabljena je bi-
la metoda utemeljene teorije. Podatke smo pridobili s tehniko intervjuvan-
ja, polstrukturiranim intervjujem, ki je bil oblikovan na podlagi literature
(Reberšek Gorišek in Gorišek Miksić, 2016; Uprety in Kasireddy, 2015; Kodba
Čeh, 2016). Intervju je vseboval pet vprašanj odprtega tipa. Uporabljen je bil
neslučajnostni namenski vzorec, vključeni sta bili dve diplomirani medicinski
sestri, ki sta izpolnjevali naslednja vključitvena merila: izobrazba diplomirane
medicinske sestre ter vsaj dve leti delovne dobe na področju zdravstvene
258
tre, zdravniki, drugi zdravstveni delavci, družinski člani ali prijatelji. V teh po-
govorih se izrazijo posameznikovi pogledi in želje glede prihodnje oskrbe ter
to, kakšni oskrbi bi bili najbolj naklonjeni. Vse skupaj se upošteva kasneje, če
posameznik ne bi bil več zmožen odločati o sebi. Reberšek Gorišek in Gorišek
Miksić (2016) navajata, da je vnaprej izražena volja ozaveščena privolitev v
medicinsko obravnavo po pojasnilni dolžnosti in vključuje določitev osebe,
ki bi v času pacientove nesposobnosti odločanja odločala o njegovi zdravst-
veni oskrbi. Vnaprej izražena volja je v slovenskem pravnem redu nov insti-
tut, ki ga je uvedel Zakon o pacientovih pravicah (Takač, 2010). Po Zakonu o
pacientovih pravicah (2017) ima pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je
dopolnil 18 let starosti, pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne
zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil
sposoben dati veljavne privolitve. Simonič (2014) navaja, da podpisana izja-
va velja pet let in temelji na tem, da sta zastopnik pacientovih pravic in oseb-
ni zdravnik podpisnika v času zapisa ocenila kot sposobnega odločanja o se-
bi ter da je ob tem prejel pojasnila o pomenu in posledicah vnaprej izražene
volje. Začetki vnaprej izražene volje segajo v Združene države Amerike, kjer
je ta tudi dobro poznana med ljudmi ne glede na njihovo zdravstveno stanje
(Stein in Fineberg, 2013). Adams in sodelavci (2011) ugotavljajo, da se je vloga
medicinske sestre ob koncu življenja skozi čas spreminjala in razvijala, vendar
pa Izumi (2017) meni, da njena vloga pri načrtovanju vnaprej izražene volje
še vedno ni jasno definirana. V preteklosti je bil njihov pristop bolj posreden
in so imele pri odločitvah ob koncu življenja le manjšo vlogo (Adams in sod.,
2011). Izumi (2017) navaja, da je naloga medicinske sestre, da spodbuja pa-
cienta in njegove bližnje k odločanju ob koncu življenja. Vnaprej izražena vol-
ja oziroma vnaprej sprejete določene odločitve zagotavljajo izboljšano kak-
ovost življenja pacienta (Ibrahim in sod., 2019). Z raziskavo smo želeli spoznati
izkušnje medicinskih sester z vnaprej izraženo voljo. Na podlagi opredeljen-
ega raziskovalnega problema smo oblikovali naslednji raziskovalni vprašanji:
1. Kakšne so izkušnje medicinskih sester z vnaprej izraženo voljo v kliničnem
okolju?
2. Kako lahko medicinske sestre prispevajo k boljšemu delovanju vnaprej iz-
ražene volje v Sloveniji?
Metode
Za raziskavo smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, uporabljena je bi-
la metoda utemeljene teorije. Podatke smo pridobili s tehniko intervjuvan-
ja, polstrukturiranim intervjujem, ki je bil oblikovan na podlagi literature
(Reberšek Gorišek in Gorišek Miksić, 2016; Uprety in Kasireddy, 2015; Kodba
Čeh, 2016). Intervju je vseboval pet vprašanj odprtega tipa. Uporabljen je bil
neslučajnostni namenski vzorec, vključeni sta bili dve diplomirani medicinski
sestri, ki sta izpolnjevali naslednja vključitvena merila: izobrazba diplomirane
medicinske sestre ter vsaj dve leti delovne dobe na področju zdravstvene
258
