Page 261 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 261
e. Anketiranki sta bili ženskega spola, obe sta bili po izobrazbi diplomi- lidija koqinaj, boris miha kaučič
rani medicinski sestri, imata povprečno 8,5 leta delovnih izkušenj in njuna
povprečna starost je 32 let. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim in-
tervjujem, ki je povprečno trajal 15 minut, obe intervjuvanki sta sodelovali
prostovoljno, prav tako je bila zagotovljena njuna anonimnost. Sledil je prep-
is intervjujev, ki je bil posredovan v pregled intervjuvankama. Sledila je anal-
iza, ki je bila narejena tako, da smo izvedli proces kodiranja, pri katerem smo
določili ključne besede, pojme in kode. Nato je analiza potekala po nasledn-
jih korakih: najprej je bilo treba besedilo urediti, nato smo določili enote ko-
diranja, sledili so kodiranje, izbor in definiranje pojmov ter oblikovanje pod-
kategorij, nato še definiranje podkategorij in oblikovanje utemeljene teorije
– sodbe (Mesec, 1997). Podobne izjave smo združili v podkategorije, jih poi-
menovali, povezali v več kategorij in ustvarili glavno kategorijo. Izmed vseh
podkategorij in glavnih kategorij smo izbrali najpomembnejše, ki nam bo-
do pomagale odgovoriti na raziskovalni vprašanji, tako da smo jim določili
pomen. Kategorije smo razporedili v domnevne odnose in jih povezali v sod-
bo. Podatki so urejeni in obdelani s programoma Microsoft Word in Microsoft
Visio, prikazani so opisno in slikovno. Pri izvajanju raziskave so bili zagotovl-
jeni vsi etični vidiki raziskovanja: načelo koristnosti, neškodljivosti, zaupnosti,
pravičnosti, resnicoljubnosti in varnosti, upoštevana so bila načela Kodeksa
etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Obema intervjuvankama je
bilo pojasnjeno, da je raziskava popolnoma anonimna, podali sta pisno pri-
volitev in seznanjeni sta bili, da imata pravico do prekinitve sodelovanja, če
se za to odločita.
Rezultati
Definirali smo tri glavne kategorije:
1. Vnaprej izražena volja pacienta.
2. Zdravstveni delavci.
3. Terapevtska komunikacija.
V nadaljevanju bomo predstavili dve od treh glavnih kategorij »Vnaprej
izražena volja« (slika 1) in »Zdravstveni delavci« (slika 2) ter sodbo (slika 3).
Slika 1 prikazuje kategorijo »Vnaprej izražena volja«. Izjave medicinskih sester
smo razvrstili v podkategorije »Definicija pojma vnaprej izražena volja«, »Iz-
kušnje medicinskih sester« in »Pridobitev novih znanj medicinskih sester«. Iz
izjav medicinskih sester je razvidno, da si razlagata vnaprej izraženo voljo kot
pravico vsakega posameznika, da je to uradni dokument in da je pri procesu
vnaprej izražene volje potrebnih več sodelujočih (pacient, zdravstveni delav-
ci in družina). Medicinski sestri priznavata, da nimata veliko izkušenj z vnaprej
izraženo voljo v kliničnem okolju, vendar imata zaradi lastnega zanimanja te-
oretično znanje. Želita si pridobitve novih znanj o vnaprej izraženi volji, pred-
vsem je bila izražena zamisel, da bi se zgledovali po tujini in da bi se izobraže-
259
rani medicinski sestri, imata povprečno 8,5 leta delovnih izkušenj in njuna
povprečna starost je 32 let. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim in-
tervjujem, ki je povprečno trajal 15 minut, obe intervjuvanki sta sodelovali
prostovoljno, prav tako je bila zagotovljena njuna anonimnost. Sledil je prep-
is intervjujev, ki je bil posredovan v pregled intervjuvankama. Sledila je anal-
iza, ki je bila narejena tako, da smo izvedli proces kodiranja, pri katerem smo
določili ključne besede, pojme in kode. Nato je analiza potekala po nasledn-
jih korakih: najprej je bilo treba besedilo urediti, nato smo določili enote ko-
diranja, sledili so kodiranje, izbor in definiranje pojmov ter oblikovanje pod-
kategorij, nato še definiranje podkategorij in oblikovanje utemeljene teorije
– sodbe (Mesec, 1997). Podobne izjave smo združili v podkategorije, jih poi-
menovali, povezali v več kategorij in ustvarili glavno kategorijo. Izmed vseh
podkategorij in glavnih kategorij smo izbrali najpomembnejše, ki nam bo-
do pomagale odgovoriti na raziskovalni vprašanji, tako da smo jim določili
pomen. Kategorije smo razporedili v domnevne odnose in jih povezali v sod-
bo. Podatki so urejeni in obdelani s programoma Microsoft Word in Microsoft
Visio, prikazani so opisno in slikovno. Pri izvajanju raziskave so bili zagotovl-
jeni vsi etični vidiki raziskovanja: načelo koristnosti, neškodljivosti, zaupnosti,
pravičnosti, resnicoljubnosti in varnosti, upoštevana so bila načela Kodeksa
etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Obema intervjuvankama je
bilo pojasnjeno, da je raziskava popolnoma anonimna, podali sta pisno pri-
volitev in seznanjeni sta bili, da imata pravico do prekinitve sodelovanja, če
se za to odločita.
Rezultati
Definirali smo tri glavne kategorije:
1. Vnaprej izražena volja pacienta.
2. Zdravstveni delavci.
3. Terapevtska komunikacija.
V nadaljevanju bomo predstavili dve od treh glavnih kategorij »Vnaprej
izražena volja« (slika 1) in »Zdravstveni delavci« (slika 2) ter sodbo (slika 3).
Slika 1 prikazuje kategorijo »Vnaprej izražena volja«. Izjave medicinskih sester
smo razvrstili v podkategorije »Definicija pojma vnaprej izražena volja«, »Iz-
kušnje medicinskih sester« in »Pridobitev novih znanj medicinskih sester«. Iz
izjav medicinskih sester je razvidno, da si razlagata vnaprej izraženo voljo kot
pravico vsakega posameznika, da je to uradni dokument in da je pri procesu
vnaprej izražene volje potrebnih več sodelujočih (pacient, zdravstveni delav-
ci in družina). Medicinski sestri priznavata, da nimata veliko izkušenj z vnaprej
izraženo voljo v kliničnem okolju, vendar imata zaradi lastnega zanimanja te-
oretično znanje. Želita si pridobitve novih znanj o vnaprej izraženi volji, pred-
vsem je bila izražena zamisel, da bi se zgledovali po tujini in da bi se izobraže-
259
