Page 265 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 265
do vseh zdravstvenih delavcev ne glede na izobrazbo ter delovno mesto. lidija koqinaj, boris miha kaučič
Strauss in sodelavci (2018) navajajo, da dober medsebojni odnos dosežemo
z ustrezno komunikacijo, spoštovanjem, upoštevanjem avtonomije poklicev
in sprotnim reševanjem problemov. Kodba Čeh (2016) navaja, da bolni ljud-
je ter njihovi svojci iščejo v zdravstvenem delavcu partnerja, ki bi jim nudil
podporo in bi jih spremljal skozi eno najtežjih obdobij v življenju. Z raziska-
vo smo ugotovili, da je za dobro delovanje vnaprej izražene volje pomemb-
no dobro sodelovanje zdravstvenih delavcev različnih strok, predvsem zdra-
vnika in medicinske sestre, saj sodelujeta največ in najpogosteje. Strauss s
sodelavci (2018) navaja, da je sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov
ključno in vpliva na kakovostno obravnavo pacientov. Raziskava je tudi poka-
zala, da je pomembno izobraževanje zaposlenih in vlaganje vanj. Pogosto se
pozablja na medicinske sestre in so v ospredju zdravniki, kljub temu da ima-
jo medicinske sestre pomembno vlogo, saj so večinoma prisotne ob pacien-
tu ob koncu življenja.
Zaključek
Vnaprej izražena volja je tema, ki v slovenskem prostoru še ni dobro razvita.
Nekako je težko govoriti o tej tematiki, saj se takrat človek in njegovi bližn-
ji zavedajo, da je življenje minljivo. Včasih se ljudje ne zavedajo, da lahko od-
klonijo agresivne postopke in posege, ki ne bi izboljšali pacientovega zdra-
vstvenega stanja. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da imata medicinski sestri
v slovenskem prostoru malo izkušenj z vnaprej izraženo voljo, imata pa žel-
jo po pridobivanju novega znanja in po izobraževanju, vendar so možnos-
ti za izobraževanje majhne. Vnaprej izražena volja v slovenskem prostoru ni
dobro raziskana, najverjetneje zato, ker v kliničnem okolju ni pogosto upora-
bljena, zato je vsaka raziskava v tej smeri dobrodošla. V nadaljnje raziskave je
treba vključiti zdravstvene delavce, ki imajo izkušnje z neozdravljivo bolnimi
in njihovimi bližnjimi, ker lahko prinesejo nove zamisli o vpeljevanju vnaprej
izražene volje v vsakdanjo klinično prakso.
Literatura
ADAMS, J.A., BAILEY, D.E., JR, ANDERSON, R.A., in DOCHERTY, S.L., 2011. Nursing Roles
and Strategies in End-of-Life Decision Making in Acute Care: A Systematic Review of
the Literature. Nursing research and practice, 527834, str. 2–8. Pridobljeno 24. 2. 2020 s
http://downloads.hindawi.com/journals/nrp/2011/527834.pdf.
BEZJAK, D., 2018. Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti: magis-
trsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, str. I.
FIGELJ, M., 2014. Izkušnje vnaprejšnjega načrtovanja v Splošni bolnišnici dr. Franca Der-
ganca Nova Gorica. V:
LUNDER, U., ur. Paliativna oskrba: Vnaprejšnje načrtovanje oskrbe v praksi: zbornik preda-
vanj/Golniški simpozij, Golnik, 9. september 2014. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne
bolezni in alergijo Golnik, str. 38–40.
IBRAHIM, J.E., HOLMES, A., YOUNG, C., in BUGEJA, L., 2019. Managing risk for aging pa-
tients in long term care: a narrative review of practices to support communication,
263
Strauss in sodelavci (2018) navajajo, da dober medsebojni odnos dosežemo
z ustrezno komunikacijo, spoštovanjem, upoštevanjem avtonomije poklicev
in sprotnim reševanjem problemov. Kodba Čeh (2016) navaja, da bolni ljud-
je ter njihovi svojci iščejo v zdravstvenem delavcu partnerja, ki bi jim nudil
podporo in bi jih spremljal skozi eno najtežjih obdobij v življenju. Z raziska-
vo smo ugotovili, da je za dobro delovanje vnaprej izražene volje pomemb-
no dobro sodelovanje zdravstvenih delavcev različnih strok, predvsem zdra-
vnika in medicinske sestre, saj sodelujeta največ in najpogosteje. Strauss s
sodelavci (2018) navaja, da je sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov
ključno in vpliva na kakovostno obravnavo pacientov. Raziskava je tudi poka-
zala, da je pomembno izobraževanje zaposlenih in vlaganje vanj. Pogosto se
pozablja na medicinske sestre in so v ospredju zdravniki, kljub temu da ima-
jo medicinske sestre pomembno vlogo, saj so večinoma prisotne ob pacien-
tu ob koncu življenja.
Zaključek
Vnaprej izražena volja je tema, ki v slovenskem prostoru še ni dobro razvita.
Nekako je težko govoriti o tej tematiki, saj se takrat človek in njegovi bližn-
ji zavedajo, da je življenje minljivo. Včasih se ljudje ne zavedajo, da lahko od-
klonijo agresivne postopke in posege, ki ne bi izboljšali pacientovega zdra-
vstvenega stanja. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da imata medicinski sestri
v slovenskem prostoru malo izkušenj z vnaprej izraženo voljo, imata pa žel-
jo po pridobivanju novega znanja in po izobraževanju, vendar so možnos-
ti za izobraževanje majhne. Vnaprej izražena volja v slovenskem prostoru ni
dobro raziskana, najverjetneje zato, ker v kliničnem okolju ni pogosto upora-
bljena, zato je vsaka raziskava v tej smeri dobrodošla. V nadaljnje raziskave je
treba vključiti zdravstvene delavce, ki imajo izkušnje z neozdravljivo bolnimi
in njihovimi bližnjimi, ker lahko prinesejo nove zamisli o vpeljevanju vnaprej
izražene volje v vsakdanjo klinično prakso.
Literatura
ADAMS, J.A., BAILEY, D.E., JR, ANDERSON, R.A., in DOCHERTY, S.L., 2011. Nursing Roles
and Strategies in End-of-Life Decision Making in Acute Care: A Systematic Review of
the Literature. Nursing research and practice, 527834, str. 2–8. Pridobljeno 24. 2. 2020 s
http://downloads.hindawi.com/journals/nrp/2011/527834.pdf.
BEZJAK, D., 2018. Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti: magis-
trsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, str. I.
FIGELJ, M., 2014. Izkušnje vnaprejšnjega načrtovanja v Splošni bolnišnici dr. Franca Der-
ganca Nova Gorica. V:
LUNDER, U., ur. Paliativna oskrba: Vnaprejšnje načrtovanje oskrbe v praksi: zbornik preda-
vanj/Golniški simpozij, Golnik, 9. september 2014. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne
bolezni in alergijo Golnik, str. 38–40.
IBRAHIM, J.E., HOLMES, A., YOUNG, C., in BUGEJA, L., 2019. Managing risk for aging pa-
tients in long term care: a narrative review of practices to support communication,
263
