Page 27 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
živanje probiotikov pri gibalno/športno
aktivni populaciji
Dominika Češek, Katja Bezek, Mihaela Jurdana
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju,
Polje 42, 6310 Izola
cesek.dominika@gmail.com
Povzetek
Uvod: Priporočena raven gibalno/športne aktivnosti (v nadaljevanju GŠA) ima dokazano
pozitiven učinek na zdravje posameznika. Na drugi strani pa lahko pretirana in visoko in-
tenzivna GŠA privede do negativnih posledic, kot so spremenjena prepustnost č revesne
pregrade in nastanek okužb zaradi zavrtega delovanja imunskega sistema. Zaradi tesne
povezave prebavnega sistema s simbiotskimi mikroorganizmi (v nadaljevanju MO) ali
t. i. mikrobioto, lahko uživanje probiotikov posredno ugodno vpliva tudi na počutje po-
sameznikov z visoko intenzivno GŠA. Vedno več študij je usmerjenih na vpliv probiotikov
na delovanje imunskega in prebavnega sistema, preventivo pred nastankom respirator-
nih obolenj in vplive na zmogljivost posameznikov v povezavi z GŠA. Namen zaključne
naloge je bil pregled literature o vplivu uživanja probiotikov na zdravje posameznikov z
različno stopnjo GŠA in pridobiti podatke o poznavanju in navadah uživanja probiotikov
pri izbrani populaciji. Metode: Pregled literature obsega tematiko učinkov uživanja pro-
biotikov na zdravje splošne in GŠA populacije, s poudarkom na organskih sistemih, ki so
pri GŠA dodatno obremenjeni. Z analizo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo
33 preiskovancev, so bili pridobljeni podatki o GŠA, prehranskih navadah, odvajanju bla-
ta in poznavanju ter rabi probiotikov. Analizo smo izvedli z računalniškim programom
SPSS Statistics 26.0 (IBM, Armonk, NY, ZDA). Rezultati: Uživanje probiotikov lahko vpliva
na zdravje in zmogljivost posameznika, če so izpolnjeni določeni pogoji, npr. ustrezna iz-
bira seva in količina MO. Poznavanje pojma »probiotik« pri preiskovancih, sodelujočih v
anketnem vprašalniku, je dokaj dobro, bolj pomanjkljivo pa je znanje o viru probiotičnih
MO. Uživanje MO s potencialnim probiotičnim učinkom z živili ali prehranskimi dopolni-
li je bilo v izbrani populaciji nizko. Razprava: Na podlagi nizkega števila in pomanjkljivosti
študij, kot so majhni vzorci in/ali kratko obdobje uživanja probiotikov, je vključitev uživa-
nja probiotikov s tarčnim delovanjem na GŠA posameznika težavna. Tukaj se odpira po-
treba po večjem številu raziskav s poenotenimi protokoli, ki bi pokazale želeni učinek na
skupino posameznikov z GŠA enake intenzivnosti. Glede na rezultate anketnega vprašal-
nika sklepamo, da je znanje mlajše populacije o vplivu uživanja probiotikov pomanjklji-
vo. Na področju ozaveščanja GŠA populacije o pomenu probiotikov je še veliko prostora
za izobraževalne aktivnosti z namenom dviga nivoja znanja in s tem sprememb v nava-
dah uživanja prehranskih virov probiotikov.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, probiotiki, gibalno/športna aktivnost
aktivni populaciji
Dominika Češek, Katja Bezek, Mihaela Jurdana
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju,
Polje 42, 6310 Izola
cesek.dominika@gmail.com
Povzetek
Uvod: Priporočena raven gibalno/športne aktivnosti (v nadaljevanju GŠA) ima dokazano
pozitiven učinek na zdravje posameznika. Na drugi strani pa lahko pretirana in visoko in-
tenzivna GŠA privede do negativnih posledic, kot so spremenjena prepustnost č revesne
pregrade in nastanek okužb zaradi zavrtega delovanja imunskega sistema. Zaradi tesne
povezave prebavnega sistema s simbiotskimi mikroorganizmi (v nadaljevanju MO) ali
t. i. mikrobioto, lahko uživanje probiotikov posredno ugodno vpliva tudi na počutje po-
sameznikov z visoko intenzivno GŠA. Vedno več študij je usmerjenih na vpliv probiotikov
na delovanje imunskega in prebavnega sistema, preventivo pred nastankom respirator-
nih obolenj in vplive na zmogljivost posameznikov v povezavi z GŠA. Namen zaključne
naloge je bil pregled literature o vplivu uživanja probiotikov na zdravje posameznikov z
različno stopnjo GŠA in pridobiti podatke o poznavanju in navadah uživanja probiotikov
pri izbrani populaciji. Metode: Pregled literature obsega tematiko učinkov uživanja pro-
biotikov na zdravje splošne in GŠA populacije, s poudarkom na organskih sistemih, ki so
pri GŠA dodatno obremenjeni. Z analizo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo
33 preiskovancev, so bili pridobljeni podatki o GŠA, prehranskih navadah, odvajanju bla-
ta in poznavanju ter rabi probiotikov. Analizo smo izvedli z računalniškim programom
SPSS Statistics 26.0 (IBM, Armonk, NY, ZDA). Rezultati: Uživanje probiotikov lahko vpliva
na zdravje in zmogljivost posameznika, če so izpolnjeni določeni pogoji, npr. ustrezna iz-
bira seva in količina MO. Poznavanje pojma »probiotik« pri preiskovancih, sodelujočih v
anketnem vprašalniku, je dokaj dobro, bolj pomanjkljivo pa je znanje o viru probiotičnih
MO. Uživanje MO s potencialnim probiotičnim učinkom z živili ali prehranskimi dopolni-
li je bilo v izbrani populaciji nizko. Razprava: Na podlagi nizkega števila in pomanjkljivosti
študij, kot so majhni vzorci in/ali kratko obdobje uživanja probiotikov, je vključitev uživa-
nja probiotikov s tarčnim delovanjem na GŠA posameznika težavna. Tukaj se odpira po-
treba po večjem številu raziskav s poenotenimi protokoli, ki bi pokazale želeni učinek na
skupino posameznikov z GŠA enake intenzivnosti. Glede na rezultate anketnega vprašal-
nika sklepamo, da je znanje mlajše populacije o vplivu uživanja probiotikov pomanjklji-
vo. Na področju ozaveščanja GŠA populacije o pomenu probiotikov je še veliko prostora
za izobraževalne aktivnosti z namenom dviga nivoja znanja in s tem sprememb v nava-
dah uživanja prehranskih virov probiotikov.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, probiotiki, gibalno/športna aktivnost
