Page 30 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Poznavanje in raba probiotikov v populaciji gibalno/športno aktivnih
posameznikov
V anketo smo vključili 33 tekačev, od tega 19 žensk (58 %) in 14 moških (42
%) s povprečno starostjo 19,12 let. Večina (94 %) se jih ukvarja s tekom že več
kot 2 leti in kar 76 % trenira v okviru treningov visoke intenzivnosti. Več kot
polovica (64 %) se jih ukvarja še z drugimi športnimi dejavnostmi, najpogo-
steje s fitnesom. Ugotovili smo, da 48 % preiskovancev med tekom nima no-
benih težav, pri ostalih so bile najpogostejše težave z dihanjem. Glede na Bri-
stolovo lestvico, je bila najpogostejša oblika blata (63 %) klobasa z razpokami
na površini, kar predstavlja normalno obliko blata. Povprečno odvajanje bla-
ta je bilo 2x dnevno. V sklopu vprašanj o poznavanju pojma probiotik, samo
18 % preiskovancev pojem zelo dobro pozna, v najvišjem deležu (48 %) pa so
za pojem že slišali, vendar ne vedo, za kaj so probiotiki koristni. Vir informa-
cij o probiotikih so v 55 % predstavljali družinski člani. Na vprašanje, ali sami
uživajo živila s prisotnimi živimi MO, je samo 37 % odgovorilo pritrdilno. Naj-
pogosteje uživajo fermentirane mlečne izdelke in sicer navadni jogurt in sir.
Samo dva preiskovanca uživata probiotike v obliki prehranskih dopolnil, ven-
dar nista izbrala nobenih od na seznamu navedenih. Pri stopnji strinjanja z
različnimi trditvami o vplivih uživanja probiotikov na zdravje se je večina pre-
iskovancev strinjala z ugodnim učinkom na imunski sistem in rednim odva-
janjem blata. Mnenja pa so se razlikovala glede trditev, ki so se nanašale na
težave z dihali, zmanjšanje prebavnih težav med GŠA in športno pripravlje-
nost ob uživanju probiotikov. Preiskovanci so mnenja, da uživanje probioti-
kov nima izrazitega vpliva na prej našteta zdravstvena stanja in na športno
pripravljenost. Glede na določanje normalnosti spremenljivk smo uporabili
Spearmanov koeficient korelacije rangov, ki kaže na statistično značilno šib-
ko negativno korelacijo (rs = - 0,351; n = 33; p < 0,045) med spremenljivkama
starost in čas ukvarjanja s tekom v letih. Drugih statistično značilnih korela-
cij nismo dokazali.
Razprava
Na prvi dve raziskovalni vprašanji, ki obravnavata vpliv uživanja probiotikov
na zdravje GŠA populacije in vpliv uživanja probiotikov na zmogljivost, lah-
ko odgovorimo podobno. Glede na rezultate obstoječih kliničnih študij je
razvidno, da uživanje probiotikov lahko vpliva na zdravje in zmogljivost pri
GŠA posamezniku, če je izpolnjenih več dejavnikov, npr. ustrezna izbira seva
in redno uživanje ter zadostna količina probiotika. Kljub pozitivno usmerje-
nim rezultatom študij pri slednjih velikokrat naletimo na pomanjkljivosti, npr.
nizko število študij, majhni vzorci preiskovancev, kratko obdobje uživanja
probiotikov, neprimerljivost študij zaradi različna doze in seva probiotikov,
pomanjkljiv nadzor nad režimom GŠA in prehranskim režimom. V velikem
deležu študij se probiotiki uporabljajo tudi v kombinaciji z drugimi snovmi,
npr. prebiotiki, beljakovinskimi dopolnili in antioksidanti, kar tudi otežuje pri-
merljivost med študijami. Poleg tega je še veliko neraziskanega o samih me�-
hanizmih delovanja probiotikov. Kljub vsem navedenim raziskavam, je število
28
posameznikov
V anketo smo vključili 33 tekačev, od tega 19 žensk (58 %) in 14 moških (42
%) s povprečno starostjo 19,12 let. Večina (94 %) se jih ukvarja s tekom že več
kot 2 leti in kar 76 % trenira v okviru treningov visoke intenzivnosti. Več kot
polovica (64 %) se jih ukvarja še z drugimi športnimi dejavnostmi, najpogo-
steje s fitnesom. Ugotovili smo, da 48 % preiskovancev med tekom nima no-
benih težav, pri ostalih so bile najpogostejše težave z dihanjem. Glede na Bri-
stolovo lestvico, je bila najpogostejša oblika blata (63 %) klobasa z razpokami
na površini, kar predstavlja normalno obliko blata. Povprečno odvajanje bla-
ta je bilo 2x dnevno. V sklopu vprašanj o poznavanju pojma probiotik, samo
18 % preiskovancev pojem zelo dobro pozna, v najvišjem deležu (48 %) pa so
za pojem že slišali, vendar ne vedo, za kaj so probiotiki koristni. Vir informa-
cij o probiotikih so v 55 % predstavljali družinski člani. Na vprašanje, ali sami
uživajo živila s prisotnimi živimi MO, je samo 37 % odgovorilo pritrdilno. Naj-
pogosteje uživajo fermentirane mlečne izdelke in sicer navadni jogurt in sir.
Samo dva preiskovanca uživata probiotike v obliki prehranskih dopolnil, ven-
dar nista izbrala nobenih od na seznamu navedenih. Pri stopnji strinjanja z
različnimi trditvami o vplivih uživanja probiotikov na zdravje se je večina pre-
iskovancev strinjala z ugodnim učinkom na imunski sistem in rednim odva-
janjem blata. Mnenja pa so se razlikovala glede trditev, ki so se nanašale na
težave z dihali, zmanjšanje prebavnih težav med GŠA in športno pripravlje-
nost ob uživanju probiotikov. Preiskovanci so mnenja, da uživanje probioti-
kov nima izrazitega vpliva na prej našteta zdravstvena stanja in na športno
pripravljenost. Glede na določanje normalnosti spremenljivk smo uporabili
Spearmanov koeficient korelacije rangov, ki kaže na statistično značilno šib-
ko negativno korelacijo (rs = - 0,351; n = 33; p < 0,045) med spremenljivkama
starost in čas ukvarjanja s tekom v letih. Drugih statistično značilnih korela-
cij nismo dokazali.
Razprava
Na prvi dve raziskovalni vprašanji, ki obravnavata vpliv uživanja probiotikov
na zdravje GŠA populacije in vpliv uživanja probiotikov na zmogljivost, lah-
ko odgovorimo podobno. Glede na rezultate obstoječih kliničnih študij je
razvidno, da uživanje probiotikov lahko vpliva na zdravje in zmogljivost pri
GŠA posamezniku, če je izpolnjenih več dejavnikov, npr. ustrezna izbira seva
in redno uživanje ter zadostna količina probiotika. Kljub pozitivno usmerje-
nim rezultatom študij pri slednjih velikokrat naletimo na pomanjkljivosti, npr.
nizko število študij, majhni vzorci preiskovancev, kratko obdobje uživanja
probiotikov, neprimerljivost študij zaradi različna doze in seva probiotikov,
pomanjkljiv nadzor nad režimom GŠA in prehranskim režimom. V velikem
deležu študij se probiotiki uporabljajo tudi v kombinaciji z drugimi snovmi,
npr. prebiotiki, beljakovinskimi dopolnili in antioksidanti, kar tudi otežuje pri-
merljivost med študijami. Poleg tega je še veliko neraziskanega o samih me�-
hanizmih delovanja probiotikov. Kljub vsem navedenim raziskavam, je število
28
