Page 31 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
teh še vedno premajhno, da bi lahko vplive uživanja probiotikov posploši- dominika češek, katja bezek, mihaela jurdana
li in na podlagi tega oblikovali dokončne klinične smernice za posameznike
z različno stopnjo GŠA. Izključljivo ni niti, da bi lahko zaradi uživanja probio-
tikov znižana koncentracija vnetnih parametrov, ki so ključni v procesu re-
generacije, hipertrofije in fizioloških adaptacij na trenažne obremenitve, ne-
gativno vplivala na GŠA posameznika. Na tretje raziskovalno vprašanje smo
odgovorili s pomočjo analize rezultatov lastne raziskave z uporabo anketne-
ga vprašalnika. Poznavanje pojma »probiotik« preiskovanci dobro poznajo,
kar pa se ne kaže tudi pri znanju o viru in uporabi probiotikov. Glede na to, da
so glavni vir informacij o probiotikih družinski člani, lahko preiskovanci prido-
bijo tudi napačne podatke. Nizko število preiskovancev, ki uživajo živila z živi-�
mi MO bi lahko bila posledica ne uživanja mlečnih izdelkov pri skoraj tretjini
in zmanjšana potreba po uživanju probiotikov, ker večina ne občuti nobenih
težav v povezavi s prebavnim in/ali respiratornim sistemom med tekom. Do-
datni razlog za nizko stopnjo uživanja probiotikov je lahko tudi nepoznavan-
je MO in njihovih učinkov, kar smo preverili tudi s trditvami. Preiskovanci so se
enotno strinjali pri dveh trditvah in v povezavi z učinki probiotikov na imun-
ski sistem in pogostejše izločanje blata. Praktične strategije, ki so predlagane
za bolj učinkovito uporabo probiotikov v populaciji GŠA posameznikov zaje-
majo prehransko obravnavo, ki vključuje tudi spremljanje preiskovanca. Die-
tetik v tem procesu skrbi za pregled informacij o virih probiotikov, njihove-
ga doziranja, času doziranja in uvajanja, možnih kontraindikacij in stranskih
učinkov individualno za vsakega posameznika. Kot pomanjkljivosti raziska-
ve lahko izpostavimo: velikost vzorca preiskovancev, pomanjkljivo znanje o
probiotikih in v katerih živilih se nahajajo živi MO, upoštevanje izstopajočih
vrednosti, uporabili pa bi lahko tudi bolj natančno metodo določanja stop-
nje GŠA. Naši predlogi za izboljšano dostopnost znanja o probiotikih so: vkl-
jučitev tematike v predavanja v športnih klubih, delavnice priprave fermen-
tiranih živil, izobraževanje športnih smeri o rezultatih projektov, povezanih s
probiotiki.
Zaključek
Kljub velikemu številu študij o vplivih uživanja probiotikov na zdravje splošne
populacije, pa je število študij o učinkih uživanja probiotikov pri GŠA ome-
jeno. Poleg tega, so zaradi navedenih omejujočih dejavnikov, rezultati tež-
ko oz. niso primerljivi. Potrebno je upoštevati tudi vpliv GŠA, saj aktivnost
za telo predstavlja stres, pri katerem se pojavijo drugačni odzivi v primerjavi
z mirovanjem. Pozitivni vplivi uživanja probiotikov so se pokazali predvsem
na delovanje imunskega, prebavnega in respiratornega sistema ter pri para-
metrih zmogljivosti in regeneracije po GŠA. Glede na rezultate sklepamo, da
je znanje mlajše populacije o vplivu uživanja probiotikov pomanjkljivo in bi
lahko temu ustrezno uvedli izobraževalne delavnice. Prehransko svetovanje
bi moralo biti prilagojeno glede na učinek uživanja probiotikov v odvisnosti
od intenzivnosti GŠA. Poleg tega bi bilo potrebno poznati tudi mehanizme
delovanja probiotikov pri GŠA in mehanizme vplivov telesne aktivnosti na
29
li in na podlagi tega oblikovali dokončne klinične smernice za posameznike
z različno stopnjo GŠA. Izključljivo ni niti, da bi lahko zaradi uživanja probio-
tikov znižana koncentracija vnetnih parametrov, ki so ključni v procesu re-
generacije, hipertrofije in fizioloških adaptacij na trenažne obremenitve, ne-
gativno vplivala na GŠA posameznika. Na tretje raziskovalno vprašanje smo
odgovorili s pomočjo analize rezultatov lastne raziskave z uporabo anketne-
ga vprašalnika. Poznavanje pojma »probiotik« preiskovanci dobro poznajo,
kar pa se ne kaže tudi pri znanju o viru in uporabi probiotikov. Glede na to, da
so glavni vir informacij o probiotikih družinski člani, lahko preiskovanci prido-
bijo tudi napačne podatke. Nizko število preiskovancev, ki uživajo živila z živi-�
mi MO bi lahko bila posledica ne uživanja mlečnih izdelkov pri skoraj tretjini
in zmanjšana potreba po uživanju probiotikov, ker večina ne občuti nobenih
težav v povezavi s prebavnim in/ali respiratornim sistemom med tekom. Do-
datni razlog za nizko stopnjo uživanja probiotikov je lahko tudi nepoznavan-
je MO in njihovih učinkov, kar smo preverili tudi s trditvami. Preiskovanci so se
enotno strinjali pri dveh trditvah in v povezavi z učinki probiotikov na imun-
ski sistem in pogostejše izločanje blata. Praktične strategije, ki so predlagane
za bolj učinkovito uporabo probiotikov v populaciji GŠA posameznikov zaje-
majo prehransko obravnavo, ki vključuje tudi spremljanje preiskovanca. Die-
tetik v tem procesu skrbi za pregled informacij o virih probiotikov, njihove-
ga doziranja, času doziranja in uvajanja, možnih kontraindikacij in stranskih
učinkov individualno za vsakega posameznika. Kot pomanjkljivosti raziska-
ve lahko izpostavimo: velikost vzorca preiskovancev, pomanjkljivo znanje o
probiotikih in v katerih živilih se nahajajo živi MO, upoštevanje izstopajočih
vrednosti, uporabili pa bi lahko tudi bolj natančno metodo določanja stop-
nje GŠA. Naši predlogi za izboljšano dostopnost znanja o probiotikih so: vkl-
jučitev tematike v predavanja v športnih klubih, delavnice priprave fermen-
tiranih živil, izobraževanje športnih smeri o rezultatih projektov, povezanih s
probiotiki.
Zaključek
Kljub velikemu številu študij o vplivih uživanja probiotikov na zdravje splošne
populacije, pa je število študij o učinkih uživanja probiotikov pri GŠA ome-
jeno. Poleg tega, so zaradi navedenih omejujočih dejavnikov, rezultati tež-
ko oz. niso primerljivi. Potrebno je upoštevati tudi vpliv GŠA, saj aktivnost
za telo predstavlja stres, pri katerem se pojavijo drugačni odzivi v primerjavi
z mirovanjem. Pozitivni vplivi uživanja probiotikov so se pokazali predvsem
na delovanje imunskega, prebavnega in respiratornega sistema ter pri para-
metrih zmogljivosti in regeneracije po GŠA. Glede na rezultate sklepamo, da
je znanje mlajše populacije o vplivu uživanja probiotikov pomanjkljivo in bi
lahko temu ustrezno uvedli izobraževalne delavnice. Prehransko svetovanje
bi moralo biti prilagojeno glede na učinek uživanja probiotikov v odvisnosti
od intenzivnosti GŠA. Poleg tega bi bilo potrebno poznati tudi mehanizme
delovanja probiotikov pri GŠA in mehanizme vplivov telesne aktivnosti na
29
