Page 28 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Uvod
Človeški prebavni sistem naseljuje kompleksna in dinamična populacija
MO, s skupnim imenom črevesna mikrobiota, ki lahko pomembno vpliva na
počutje gostitelja. Gostota in raznolikost črevesne mikrobiote se vzdolž pre-
bavnega sistema spreminja in je najbolj številčna v lumnu debelega črevesa,
kjer najdemo 1012 bakterij/gram vsebine (Walburga, Monic in Yurdagül, 2018).
Čeprav se črevesna mikrobiota oblikuje že v zgodnjem otroštvu, pa lahko
kasneje v življenju dejavniki, kot so zdravljenje z antibiotiki, prehrana (Wen
in Duffy, 2017) in GŠA pomembno vplivajo na mikrobno ravnovesje (Monda
idr., 2017). GŠA v obsegu vsaj 150 minut zmerne aerobne oz. vsaj 75 minut vi-
soko intenzivne aktivnosti tedensko, pozitivno vpliva na zdravje (WHO, 2011).
Slednje bi bilo lahko posledica tudi posrednega vpliva GŠA na črevesno mik-
robioto. Tako se je aerobna GŠA pri zdravem posamezniku pokazala kot us-
pešna pri ohranjanju ravnovesja in povišanju funkcionalnega metabolizma
črevesne mikrobiote (Dalton, Mermier in Zuhl, 2019). Pri povečani intenziv�-
nosti GŠA pa lahko pride do prebavnih simptomov, npr. slabost, trebušni krči,
napihnjenost in diareja, kar je lahko povezano s spremembo delovanja čre-
vesne pregrade in posledično povečano prepustnostjo črevesja, ki lahko vo-
di v endotoksemijo (Lamprecht in Frauwallner, 2012). Posamezniki z različno
stopnjo GŠA tako pogosto posegajo po živilih in prehranskih dopolnilih, ki
vplivajo tudi na črevesno mikrobioto, kot so npr. probiotiki in prebiotiki (Col-
bey idr., 2018). Probiotiki so živi MO, ki po uživanju v zadostni količini ugodno
vplivajo na zdravje gostitelja (Hill idr., 2014). Prebiotiki so selektivno fermen-
tabilne komponente živil, ki preko vpliva na sestavo in/ali delovanje črevesne
mikrobiote, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja (Guarner idr., 2012). Cilj ra-
ziskave je bil odgovoriti na sledeča raziskovalna vprašanja: 1) »Kakšno je po-
znavanje in navade uživanja živil in prehranskih dopolnil z živimi MO med
posamezniki z različno stopnjo GŠA?«; 2) »Ali uživanje probiotikov vpliva na
zdravje posameznikov z intenzivno GŠA?«; 3) »Ali uživanje probiotikov vpliva
na izboljšanje rezultata intenzivne GŠA?«.
Metode
Teoretični del raziskave je vključeval pregled literature o črevesni mikrobi-
oti, GŠA in vplivu uživanja probiotikov na zdravje aktivnih posameznikov.
Uporabljene baze podatkov so bile Google učenjak, PubMed, ResearchGa-
te, Science Direct, Semantic Scholar in SpringerLink. Izbrane publikacije ni-
so bile starejše od 10 let. Uporabljene ključne besede pri iskanju virov so bile:
»probiotiki«, »športna aktivnost«, »probiotiki in športna aktivnost«, »probi-
otiki in vzdržljivostni športi«, »probiotiki in športniki«, »probiotiki in tekači«,
»probiotiki in vpliv na zdravje športnikov«, »probiotiki in vpliv na imunski sis-
tem športnikov«, »probiotiki in prebavni simptomi pri športnikih«, »probio-
tiki in respiratorni simptomi pri športnikih«, »probiotiki in vpliv na zmoglji-
vost«, itd. Praktični del naloge je vključeval pripravo anketnega vprašalnika, ki
je bil dostopen na www.1ka.si in obdelavo pridobljenih podatkov. Slednji so
se nanašali na informacije o poznavanju in uporabi probiotikov pri populaci-
26
Človeški prebavni sistem naseljuje kompleksna in dinamična populacija
MO, s skupnim imenom črevesna mikrobiota, ki lahko pomembno vpliva na
počutje gostitelja. Gostota in raznolikost črevesne mikrobiote se vzdolž pre-
bavnega sistema spreminja in je najbolj številčna v lumnu debelega črevesa,
kjer najdemo 1012 bakterij/gram vsebine (Walburga, Monic in Yurdagül, 2018).
Čeprav se črevesna mikrobiota oblikuje že v zgodnjem otroštvu, pa lahko
kasneje v življenju dejavniki, kot so zdravljenje z antibiotiki, prehrana (Wen
in Duffy, 2017) in GŠA pomembno vplivajo na mikrobno ravnovesje (Monda
idr., 2017). GŠA v obsegu vsaj 150 minut zmerne aerobne oz. vsaj 75 minut vi-
soko intenzivne aktivnosti tedensko, pozitivno vpliva na zdravje (WHO, 2011).
Slednje bi bilo lahko posledica tudi posrednega vpliva GŠA na črevesno mik-
robioto. Tako se je aerobna GŠA pri zdravem posamezniku pokazala kot us-
pešna pri ohranjanju ravnovesja in povišanju funkcionalnega metabolizma
črevesne mikrobiote (Dalton, Mermier in Zuhl, 2019). Pri povečani intenziv�-
nosti GŠA pa lahko pride do prebavnih simptomov, npr. slabost, trebušni krči,
napihnjenost in diareja, kar je lahko povezano s spremembo delovanja čre-
vesne pregrade in posledično povečano prepustnostjo črevesja, ki lahko vo-
di v endotoksemijo (Lamprecht in Frauwallner, 2012). Posamezniki z različno
stopnjo GŠA tako pogosto posegajo po živilih in prehranskih dopolnilih, ki
vplivajo tudi na črevesno mikrobioto, kot so npr. probiotiki in prebiotiki (Col-
bey idr., 2018). Probiotiki so živi MO, ki po uživanju v zadostni količini ugodno
vplivajo na zdravje gostitelja (Hill idr., 2014). Prebiotiki so selektivno fermen-
tabilne komponente živil, ki preko vpliva na sestavo in/ali delovanje črevesne
mikrobiote, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja (Guarner idr., 2012). Cilj ra-
ziskave je bil odgovoriti na sledeča raziskovalna vprašanja: 1) »Kakšno je po-
znavanje in navade uživanja živil in prehranskih dopolnil z živimi MO med
posamezniki z različno stopnjo GŠA?«; 2) »Ali uživanje probiotikov vpliva na
zdravje posameznikov z intenzivno GŠA?«; 3) »Ali uživanje probiotikov vpliva
na izboljšanje rezultata intenzivne GŠA?«.
Metode
Teoretični del raziskave je vključeval pregled literature o črevesni mikrobi-
oti, GŠA in vplivu uživanja probiotikov na zdravje aktivnih posameznikov.
Uporabljene baze podatkov so bile Google učenjak, PubMed, ResearchGa-
te, Science Direct, Semantic Scholar in SpringerLink. Izbrane publikacije ni-
so bile starejše od 10 let. Uporabljene ključne besede pri iskanju virov so bile:
»probiotiki«, »športna aktivnost«, »probiotiki in športna aktivnost«, »probi-
otiki in vzdržljivostni športi«, »probiotiki in športniki«, »probiotiki in tekači«,
»probiotiki in vpliv na zdravje športnikov«, »probiotiki in vpliv na imunski sis-
tem športnikov«, »probiotiki in prebavni simptomi pri športnikih«, »probio-
tiki in respiratorni simptomi pri športnikih«, »probiotiki in vpliv na zmoglji-
vost«, itd. Praktični del naloge je vključeval pripravo anketnega vprašalnika, ki
je bil dostopen na www.1ka.si in obdelavo pridobljenih podatkov. Slednji so
se nanašali na informacije o poznavanju in uporabi probiotikov pri populaci-
26
