Page 304 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 304
kjer so anketiranci s končano visokošolsko izobrazbo ali več v povprečju im-
eli višjo oceno (111,72 ± 9,54) v primerjavi z anketiranci s končano srednješol-
sko izobrazbo (106,41 ± 9,43). Za razliko od izobrazbe leta delovne dobe niso
statistično pomembno vplivala na oceno podobe poklica zdravstvene nege
(χ2=1,128; p=0,770).
Tabela 4: Primerjava izobrazbe in delovne dobe glede na povprečje ocen
vprašalnika
Spremenljivka Skupine N PV SD Statistični test
Izobrazba Srednješolska izobrazba 46 106,41 9,43 U = 1224,50
≥Visokošolska izobrazba 82 111,72 9,54 p = 0,001
01 - 10 let 49 110,86 8,97
Delovna doba 11 – 20 let 58 108,57 10,82 χ2 = 1,128
21 – 30 let
15 111,07 9,44 p = 0,770
31 – 40 let 6 110,17 7,08
raziskovanje za znanje, znanje za zdravje Legenda: U - Mann-Whitney U test; χ2 - Kruskall – Wallisov H test.
Razprava
Podatki naše raziskave kažejo, da imajo zaposleni v ZN dokaj pozitivno po-
dobo o svojem poklicu. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Bovcon (2014),
kjer so MS kot osnovne značilnosti poklica zdravstvene nege predvsem
izpostavile odgovornost, zanesljivost in profesionalnost, v nekoliko manjši
meri pa tudi avtonomija in ustvarjalnost. Kvas in Seljak (2004) navajata, da so
za izvajanje kakovostne ZN potrebne MS z visoko samopodobo in s tem tu-
di močno izraženo poklicno identiteto, visokim spoštovanjem ter zadovoljst-
vom z delom. V naši raziskavi so zaposleni v ZN predvsem visoko oceno po-
dali trditvi, da so MS prijazne in sočutne. Do podobnega zaključka prihajata
tudi Meiring in van Wyk (2013), ki sta v svoji raziskavi ugotovila, da večina izv-
ajalcev ZN meni, da so sočutni in prijazni do soljudi, pacientov in sodelavcev.
Ob združitvi obojega in pravilni izbiri lahko tudi MS pridejo do stopnje znan-
ja, kar jim daje dobro samopodobo. Kranjc (2019) navaja, da današnje ved-
no zahtevnejše klinično okolje predstavlja izziv za raziskovanje v ZN, pred-
vsem v izboljševanju prakse. Znanje in izkušnje, skupaj z uporabo kliničnih
rezultatov v praksi, so potrebne za izboljšanje ZN kot profesije, za spodbujan-
je pozitivnejših zdravstvenih rezultatov in dvig samopodobe MS kot izvajalk
ZN. MS, ki čutijo, da so sposobne kakovostno izvajati ZN v okviru samostoj
nega ali timskega dela, možnost, da izrazijo svoja mnenja in nestrinjanje, ter
priložnost, da so ob tem slišane, posledično pozitivno vpliva na samopodobo
MS. V zadnjem desetletju je opazen trend porasta moških v tem poklicu, ven-
dar slednji še vedno zavzemajo manjši delež celotne populacije zaposlenih v
ZN. Nekatere raziskave kažejo, da naj bi pacienti celo pričakovali, da bo zdra-
vstveno nego in oskrbo izvajala ženska in ne moški, kar za moške sicer lah-
ko predstavlja dilemo pri vključevanju v ta poklic, lahko pa celo negativno
vpliva na poklicno podobo (Shah, Parpio, Zuhaid in Zeb, 2017). Kvas in Sel-
302
eli višjo oceno (111,72 ± 9,54) v primerjavi z anketiranci s končano srednješol-
sko izobrazbo (106,41 ± 9,43). Za razliko od izobrazbe leta delovne dobe niso
statistično pomembno vplivala na oceno podobe poklica zdravstvene nege
(χ2=1,128; p=0,770).
Tabela 4: Primerjava izobrazbe in delovne dobe glede na povprečje ocen
vprašalnika
Spremenljivka Skupine N PV SD Statistični test
Izobrazba Srednješolska izobrazba 46 106,41 9,43 U = 1224,50
≥Visokošolska izobrazba 82 111,72 9,54 p = 0,001
01 - 10 let 49 110,86 8,97
Delovna doba 11 – 20 let 58 108,57 10,82 χ2 = 1,128
21 – 30 let
15 111,07 9,44 p = 0,770
31 – 40 let 6 110,17 7,08
raziskovanje za znanje, znanje za zdravje Legenda: U - Mann-Whitney U test; χ2 - Kruskall – Wallisov H test.
Razprava
Podatki naše raziskave kažejo, da imajo zaposleni v ZN dokaj pozitivno po-
dobo o svojem poklicu. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Bovcon (2014),
kjer so MS kot osnovne značilnosti poklica zdravstvene nege predvsem
izpostavile odgovornost, zanesljivost in profesionalnost, v nekoliko manjši
meri pa tudi avtonomija in ustvarjalnost. Kvas in Seljak (2004) navajata, da so
za izvajanje kakovostne ZN potrebne MS z visoko samopodobo in s tem tu-
di močno izraženo poklicno identiteto, visokim spoštovanjem ter zadovoljst-
vom z delom. V naši raziskavi so zaposleni v ZN predvsem visoko oceno po-
dali trditvi, da so MS prijazne in sočutne. Do podobnega zaključka prihajata
tudi Meiring in van Wyk (2013), ki sta v svoji raziskavi ugotovila, da večina izv-
ajalcev ZN meni, da so sočutni in prijazni do soljudi, pacientov in sodelavcev.
Ob združitvi obojega in pravilni izbiri lahko tudi MS pridejo do stopnje znan-
ja, kar jim daje dobro samopodobo. Kranjc (2019) navaja, da današnje ved-
no zahtevnejše klinično okolje predstavlja izziv za raziskovanje v ZN, pred-
vsem v izboljševanju prakse. Znanje in izkušnje, skupaj z uporabo kliničnih
rezultatov v praksi, so potrebne za izboljšanje ZN kot profesije, za spodbujan-
je pozitivnejših zdravstvenih rezultatov in dvig samopodobe MS kot izvajalk
ZN. MS, ki čutijo, da so sposobne kakovostno izvajati ZN v okviru samostoj
nega ali timskega dela, možnost, da izrazijo svoja mnenja in nestrinjanje, ter
priložnost, da so ob tem slišane, posledično pozitivno vpliva na samopodobo
MS. V zadnjem desetletju je opazen trend porasta moških v tem poklicu, ven-
dar slednji še vedno zavzemajo manjši delež celotne populacije zaposlenih v
ZN. Nekatere raziskave kažejo, da naj bi pacienti celo pričakovali, da bo zdra-
vstveno nego in oskrbo izvajala ženska in ne moški, kar za moške sicer lah-
ko predstavlja dilemo pri vključevanju v ta poklic, lahko pa celo negativno
vpliva na poklicno podobo (Shah, Parpio, Zuhaid in Zeb, 2017). Kvas in Sel-
302
