Page 303 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 303
anovah na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva. V raziskavi
je sodelovalo 128 anketirancev. Povprečna starost v letih je 35,62 ± 7,77, pov-
prečna delovna doba v letih pa je 13,80 ± 8,87. V tabeli 1 so predstavljeni po-
datki o spolu in izobrazbi anketirancev.
Tabela 1: Demografski podatki anketirancev
Spremenljivka Moški n%
Spol Ženski 35 27,6
Srednješolska izobrazba 92 72,4
Izobrazba ≥Visokošolska izobrazba 46 35,9
82 64,1
Spletno anketiranje s pomočjo orodja 1-ka je potekalo v mesecu novembru iris ahmetaj, blaž ferkulj, marija ferkulj, domen peče, elvisa selimović, mirko prosen, igor karnjuš
in decembru 2019. Pridobljene podatke smo analizirali v programu SPSS 25.
Za zanesljivost slovenske verzije vprašalnika smo uporabili Cronbach alpha
koeficient, ki je znašal 0,727, kar nakazuje na dobro zanesljivost vprašalnika.
Pri analizi podatkov sta bila uporabljena Mann-Whitney U test in Kruskall –
Wallisov H test. Upoštevana je bila stopnja statistične značilnosti p<0,05.
Rezultati
Iz tabele 2 lahko razberemo, da je povprečna vrednost (PV) celotnega vprašal-
nika 3,67 ± 0,32, povprečje seštevka ocen celotnega vprašalnika pa 109,81 ±
9,80, kar kaže na to, da imajo MS o svojem poklicu relativno dobro podobo.
Tabela 2: Povprečje odgovorov celotnega vprašalnika
Spremenljivke N Min Max PV SO
Povprečje celotnega vprašalnika
Seštevek ocen celotnega vprašalnika 167 2 4 3,67 0,32
167 64 133 109,81 9,80
S Shapiro-Wilk testom smo preverili porazdeljenost podatkov, le-ta pa je po-
kazal, da podatki niso normalno porazdeljeni (tabela 3), zato smo za analizo
podatkov uporabili neparametrična testa.
Tabela 3: Shapiro-Wilk test
Spremenljivke Shapiro-Wilk test
df p
Delovna doba 128 <0,001
Izobrazba 128 <0,001
V tabeli 4 smo primerjali vpliv izobrazbe in delovne dobe na oceno podobe v
zdravstveni negi. Rezultati kažejo, da stopnja izobrazbe statistično pomemb-
no vpliva na oceno podobe poklica zdravstvene nege (U = 1224,50; p<0,001),
301
je sodelovalo 128 anketirancev. Povprečna starost v letih je 35,62 ± 7,77, pov-
prečna delovna doba v letih pa je 13,80 ± 8,87. V tabeli 1 so predstavljeni po-
datki o spolu in izobrazbi anketirancev.
Tabela 1: Demografski podatki anketirancev
Spremenljivka Moški n%
Spol Ženski 35 27,6
Srednješolska izobrazba 92 72,4
Izobrazba ≥Visokošolska izobrazba 46 35,9
82 64,1
Spletno anketiranje s pomočjo orodja 1-ka je potekalo v mesecu novembru iris ahmetaj, blaž ferkulj, marija ferkulj, domen peče, elvisa selimović, mirko prosen, igor karnjuš
in decembru 2019. Pridobljene podatke smo analizirali v programu SPSS 25.
Za zanesljivost slovenske verzije vprašalnika smo uporabili Cronbach alpha
koeficient, ki je znašal 0,727, kar nakazuje na dobro zanesljivost vprašalnika.
Pri analizi podatkov sta bila uporabljena Mann-Whitney U test in Kruskall –
Wallisov H test. Upoštevana je bila stopnja statistične značilnosti p<0,05.
Rezultati
Iz tabele 2 lahko razberemo, da je povprečna vrednost (PV) celotnega vprašal-
nika 3,67 ± 0,32, povprečje seštevka ocen celotnega vprašalnika pa 109,81 ±
9,80, kar kaže na to, da imajo MS o svojem poklicu relativno dobro podobo.
Tabela 2: Povprečje odgovorov celotnega vprašalnika
Spremenljivke N Min Max PV SO
Povprečje celotnega vprašalnika
Seštevek ocen celotnega vprašalnika 167 2 4 3,67 0,32
167 64 133 109,81 9,80
S Shapiro-Wilk testom smo preverili porazdeljenost podatkov, le-ta pa je po-
kazal, da podatki niso normalno porazdeljeni (tabela 3), zato smo za analizo
podatkov uporabili neparametrična testa.
Tabela 3: Shapiro-Wilk test
Spremenljivke Shapiro-Wilk test
df p
Delovna doba 128 <0,001
Izobrazba 128 <0,001
V tabeli 4 smo primerjali vpliv izobrazbe in delovne dobe na oceno podobe v
zdravstveni negi. Rezultati kažejo, da stopnja izobrazbe statistično pomemb-
no vpliva na oceno podobe poklica zdravstvene nege (U = 1224,50; p<0,001),
301
