Page 305 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 305
(2004) sta ugotovili, da na samopodobo zaposlenih v ZN vpliva stopn- iris ahmetaj, blaž ferkulj, marija ferkulj, domen peče, elvisa selimović, mirko prosen, igor karnjuš
ja izobrazbe, saj je bila v njihovi raziskavi samopodoba višja pri diplomiranih
medicinskih sestrah in diplomiranih zdravstvenikih v primerjavi z zdravst-
venimi tehniki oz. tehniki zdravstvene nege. Pri njih so se pokazale težnje k
avtonomiji ter spoštovanju drugih in sebe. Tudi v naši raziskavi se je pokazalo,
da so udeleženci z višjo stopnjo izobrazbe imeli boljšo oceno podobe poklica
ZN. Zato je pomembno, da imamo za dobro delovno okolje visoko izobražen
kader in visok nivo kompetentnosti. Raziskovali smo tudi vpliv delovne dobe
zaposlenih na oceno podobe v ZN, kjer pa nismo zaznali statistično značilne
razlike. Ob pregledu znanstvene in strokovne literature nismo našli primerl-
jivih podatkov. Kljub temu predpostavljamo, da daljša delovna doba izvajal-
cu ZN daje številne izkušnje, znanja in kompetence, ki so v primerjavi s tistimi,
ki imajo krajšo delovno dobo precej bolj obširne, specifične in praktično up-
orabne. Zaposleni v ZN z daljšo delovno dobo imajo tako na voljo več prak-
tičnega znanja in izkušenj, kar lahko vpliva na dvig samopodobe poklica. Po
drugi strani pa ima mlajši kader višjo strokovno izobrazbo, kar lahko ravno
tako dviguje samopodobo poklica MS. Omejitev naše raziskave je predvsem
v številu anketirancev, zato pridobljenih rezultatov ne moremo posplošiti
na celotno Slovenijo. V bodoče bi bilo potrebno raziskavo razširiti, vključiti
več anketirancev ter s tem pridobiti bolj natančno sliko, kakšno podobo im-
ajo zaposleni v ZN o svojem poklicu na področju Slovenije. Predvsem pa je
pomembno vseživljenjsko učenje ter zavedanje, da smo ZN profesija, ki ni kot
nekoč podrejena medicini in da smo lahko ponosni na svoj poklic.
Zaključek
ZN kot samostojna disciplina se vsakodnevno sooča s številnimi izzivi in
zahteva posebna znanja in kompetence. Iz dobljenih rezultatov smo ugot-
ovili, da ne obstaja statistično pomembna razlika med delovno dobo anket-
irancev in podobo v ZN. Ugotovili smo, da imajo zaposleni v ZN relativno
dobro podobo o svojem poklicu ter da se imajo za prijazne in sočutne. Ker
imajo MS različne možnosti vseživljenjskega izobraževanja, s tem pa tudi pri-
dobitev višjega nivoja znanja, jim to lahko zviša samopodobo in s tem tudi
avtonomijo. Ugotovili smo, da izobraževanje vpliva na samopodobo v ZN,
zato je pomembno, da imamo za dobro delovno okolje visoko izobražen
kader in visok nivo kompetentnosti. Pomembna je tudi motiviranost za de-
lo, spoštovanje poklica, delovni pogoji in zadovoljstvo posameznika s svo-
jim delom.
Literatura
ANGEL, E., CRAVEN, R. in DENSON, N., 2012. The nurses self-concept instrument (NSCI):
Assessment of psychometric properties for Australian domestic and international
student nurses [online]. International journal of nursing studies, vol. 49, (7), str. 880-886.
Pridobljeno 10. 12. 2019 s https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2012.01.016
303
ja izobrazbe, saj je bila v njihovi raziskavi samopodoba višja pri diplomiranih
medicinskih sestrah in diplomiranih zdravstvenikih v primerjavi z zdravst-
venimi tehniki oz. tehniki zdravstvene nege. Pri njih so se pokazale težnje k
avtonomiji ter spoštovanju drugih in sebe. Tudi v naši raziskavi se je pokazalo,
da so udeleženci z višjo stopnjo izobrazbe imeli boljšo oceno podobe poklica
ZN. Zato je pomembno, da imamo za dobro delovno okolje visoko izobražen
kader in visok nivo kompetentnosti. Raziskovali smo tudi vpliv delovne dobe
zaposlenih na oceno podobe v ZN, kjer pa nismo zaznali statistično značilne
razlike. Ob pregledu znanstvene in strokovne literature nismo našli primerl-
jivih podatkov. Kljub temu predpostavljamo, da daljša delovna doba izvajal-
cu ZN daje številne izkušnje, znanja in kompetence, ki so v primerjavi s tistimi,
ki imajo krajšo delovno dobo precej bolj obširne, specifične in praktično up-
orabne. Zaposleni v ZN z daljšo delovno dobo imajo tako na voljo več prak-
tičnega znanja in izkušenj, kar lahko vpliva na dvig samopodobe poklica. Po
drugi strani pa ima mlajši kader višjo strokovno izobrazbo, kar lahko ravno
tako dviguje samopodobo poklica MS. Omejitev naše raziskave je predvsem
v številu anketirancev, zato pridobljenih rezultatov ne moremo posplošiti
na celotno Slovenijo. V bodoče bi bilo potrebno raziskavo razširiti, vključiti
več anketirancev ter s tem pridobiti bolj natančno sliko, kakšno podobo im-
ajo zaposleni v ZN o svojem poklicu na področju Slovenije. Predvsem pa je
pomembno vseživljenjsko učenje ter zavedanje, da smo ZN profesija, ki ni kot
nekoč podrejena medicini in da smo lahko ponosni na svoj poklic.
Zaključek
ZN kot samostojna disciplina se vsakodnevno sooča s številnimi izzivi in
zahteva posebna znanja in kompetence. Iz dobljenih rezultatov smo ugot-
ovili, da ne obstaja statistično pomembna razlika med delovno dobo anket-
irancev in podobo v ZN. Ugotovili smo, da imajo zaposleni v ZN relativno
dobro podobo o svojem poklicu ter da se imajo za prijazne in sočutne. Ker
imajo MS različne možnosti vseživljenjskega izobraževanja, s tem pa tudi pri-
dobitev višjega nivoja znanja, jim to lahko zviša samopodobo in s tem tudi
avtonomijo. Ugotovili smo, da izobraževanje vpliva na samopodobo v ZN,
zato je pomembno, da imamo za dobro delovno okolje visoko izobražen
kader in visok nivo kompetentnosti. Pomembna je tudi motiviranost za de-
lo, spoštovanje poklica, delovni pogoji in zadovoljstvo posameznika s svo-
jim delom.
Literatura
ANGEL, E., CRAVEN, R. in DENSON, N., 2012. The nurses self-concept instrument (NSCI):
Assessment of psychometric properties for Australian domestic and international
student nurses [online]. International journal of nursing studies, vol. 49, (7), str. 880-886.
Pridobljeno 10. 12. 2019 s https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2012.01.016
303
