Page 400 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 400
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Iz tabele 4 lahko razberemo, da je vpliv timskega pristopa glede kakovosti in
partnerskega odnosa v paliativni oskrbi med zdravstvenimi delavci in sode-
lavci statistično značilen (p < 0,05) pri testni vrednosti 3.
Razprava
Z raziskavo smo ugotovili, da timski pristop v paliativni oskrbi omogoča pre-
nos znanja in vzpostavlja dobre medosebne odnose med člani paliativne-
ga tima (tabela 1), zato lahko hipotezo 1: Timski pristop v paliativni oskrbi
omogoča prenos znanja in vzpostavlja dobre medosebne odnose med člani
paliativnega tima potrdimo. Z raziskavo potrjujemo ugotovitve Szafranove s
sodelavci (2018), ki navaja, da zdravstveno varstvo, ki temelji na timskem pri-
stopu, izboljšuje kontinuiteto oskrbe, povečuje varnost pacientov ter izbol-
jšuje medosebne odnose. Rebolj in Sotler (2014) ter Nancarrow s sodelavci
(2013) poudarjajo, da so v procesu zdravstvene obravnave pomembni de-
javniki zaupanje, obveščenost pacienta ter komunikacija med pacientom in
izvajalci, s čimer se strinja tudi Szafranova s sodelavci (2018), ki dodaja, da
ne smemo pozabiti, da je timski pristop tisti pristop, ki naj bi bil osredoto-
čen ravno na pacienta. Sudore s sodelavci (2014) in Szafranova s sodelavci
(2018) omenjata, da je študij, ki obravnavajo perspektive pacientov o zazna-
ni vrednosti oskrbe, ki temelji na timu, ali kako timsko delo vpliva na njihovo
oskrbo, žal malo. Clements s sodelavci (2007) je z raziskavo ugotovil, da tim-
sko delo krepi strokovno sodelovanje. Slednje pozitivno vpliva na dobre me-
dosebne odnose, le-ti pa zmanjšujejo zdravstvene napake in izgorelost tako
zdravstvenih delavcev kot svojcev, ki so poleg strokovne podpore izjemno
pomembni. Klemenc (2007) dodaja, da timski pristop daje možnosti za med-�
sebojno odvisno in povezano delo, opredeljeno kot kolegialnost. Le-ta v in-
terdisciplinarnih timih vpliva na izid zdravljenja, saj se dobri kolegialni odno-
si izrazijo tudi v izboljšanih izidih zdravljenja. Pri timskem pristopu v paliativni
oskrbi nas je zanimalo, ali timski pristop vpliva na kakovost paliativne oskrbe.
Na podlagi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da se anketirani strinjajo, da
timski pristop vpliva na kakovost paliativne oskrbe, saj so trditev »Timski pri-
stop pripomore k izvajanju kakovostne paliativne oskrbe« med vsemi poda-
nimi trditvami ocenili najvišje (tabela 3). Ugotovili smo, da je vpliv timskega
pristopa v paliativni oskrbi med zdravstvenimi delavci in sodelavci statistično
značilen (tabela 4), zato lahko hipotezo 2: Timski pristop vpliva na kakovost
paliativne oskrbe potrdimo. Iz pregleda literature ugotavljamo, da na pove-
čanje kakovosti timskega dela vpliva več dejavnikov. Hvalčeva in Kobal Štrau-�
sova (2012) sta z raziskavo ugotovili, da zaposlenim na področju zdravstvene
nege kot pomemben element kakovosti storitev, ki hkrati lahko vpliva na ob-
remenjenost pri njihovem delu, veliko pomeni emocionalno delo, ki ga Škuf-
ca Smrdel (2011) opredeljuje kot čustveno obremenitev. Ob emocionalnem
doživljanju se lahko zdravstveni delavci in sodelavci na nepredvidljive situa-
cije odzovejo na različne načine. Pri tem je izredno pomembna komunikaci-
ja, na katero vplivajo tudi osebni pogled in prepričanja zdravstvenega oseb-
ja, njihove vrednote, lasten odnos do zdravja, življenja in procesa umiranja
398
partnerskega odnosa v paliativni oskrbi med zdravstvenimi delavci in sode-
lavci statistično značilen (p < 0,05) pri testni vrednosti 3.
Razprava
Z raziskavo smo ugotovili, da timski pristop v paliativni oskrbi omogoča pre-
nos znanja in vzpostavlja dobre medosebne odnose med člani paliativne-
ga tima (tabela 1), zato lahko hipotezo 1: Timski pristop v paliativni oskrbi
omogoča prenos znanja in vzpostavlja dobre medosebne odnose med člani
paliativnega tima potrdimo. Z raziskavo potrjujemo ugotovitve Szafranove s
sodelavci (2018), ki navaja, da zdravstveno varstvo, ki temelji na timskem pri-
stopu, izboljšuje kontinuiteto oskrbe, povečuje varnost pacientov ter izbol-
jšuje medosebne odnose. Rebolj in Sotler (2014) ter Nancarrow s sodelavci
(2013) poudarjajo, da so v procesu zdravstvene obravnave pomembni de-
javniki zaupanje, obveščenost pacienta ter komunikacija med pacientom in
izvajalci, s čimer se strinja tudi Szafranova s sodelavci (2018), ki dodaja, da
ne smemo pozabiti, da je timski pristop tisti pristop, ki naj bi bil osredoto-
čen ravno na pacienta. Sudore s sodelavci (2014) in Szafranova s sodelavci
(2018) omenjata, da je študij, ki obravnavajo perspektive pacientov o zazna-
ni vrednosti oskrbe, ki temelji na timu, ali kako timsko delo vpliva na njihovo
oskrbo, žal malo. Clements s sodelavci (2007) je z raziskavo ugotovil, da tim-
sko delo krepi strokovno sodelovanje. Slednje pozitivno vpliva na dobre me-
dosebne odnose, le-ti pa zmanjšujejo zdravstvene napake in izgorelost tako
zdravstvenih delavcev kot svojcev, ki so poleg strokovne podpore izjemno
pomembni. Klemenc (2007) dodaja, da timski pristop daje možnosti za med-�
sebojno odvisno in povezano delo, opredeljeno kot kolegialnost. Le-ta v in-
terdisciplinarnih timih vpliva na izid zdravljenja, saj se dobri kolegialni odno-
si izrazijo tudi v izboljšanih izidih zdravljenja. Pri timskem pristopu v paliativni
oskrbi nas je zanimalo, ali timski pristop vpliva na kakovost paliativne oskrbe.
Na podlagi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da se anketirani strinjajo, da
timski pristop vpliva na kakovost paliativne oskrbe, saj so trditev »Timski pri-
stop pripomore k izvajanju kakovostne paliativne oskrbe« med vsemi poda-
nimi trditvami ocenili najvišje (tabela 3). Ugotovili smo, da je vpliv timskega
pristopa v paliativni oskrbi med zdravstvenimi delavci in sodelavci statistično
značilen (tabela 4), zato lahko hipotezo 2: Timski pristop vpliva na kakovost
paliativne oskrbe potrdimo. Iz pregleda literature ugotavljamo, da na pove-
čanje kakovosti timskega dela vpliva več dejavnikov. Hvalčeva in Kobal Štrau-�
sova (2012) sta z raziskavo ugotovili, da zaposlenim na področju zdravstvene
nege kot pomemben element kakovosti storitev, ki hkrati lahko vpliva na ob-
remenjenost pri njihovem delu, veliko pomeni emocionalno delo, ki ga Škuf-
ca Smrdel (2011) opredeljuje kot čustveno obremenitev. Ob emocionalnem
doživljanju se lahko zdravstveni delavci in sodelavci na nepredvidljive situa-
cije odzovejo na različne načine. Pri tem je izredno pomembna komunikaci-
ja, na katero vplivajo tudi osebni pogled in prepričanja zdravstvenega oseb-
ja, njihove vrednote, lasten odnos do zdravja, življenja in procesa umiranja
398
