Page 405 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 405
Stališča dijakov zdravstvene nege
o izobraževalnih vsebinah paliativne oskrbe
Metka Černoša, Gorazd Voga, Boris Miha Kaučič
Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, 3000 Celje
metka.cernosa@t-1.si
Povzetek
Uvod: Paliativna oskrba je namenjena pacientom z napredovalo neozdravljivo kronično
boleznijo. Za kakovostno, celostno in nepretrgano obravnavo je treba imeti strokovno
znanje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti potrebe dijakov zdravstvene nege po izo-
braževalnih vsebinah paliativne oskrbe ob zaključku njihovega srednješolskega izo-
braževanja. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo svoje znanje in usposobljenost za delo s
paliativnim pacientom. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem
pristopu, metodi deskripcije, kompilacije in sinteze. Podatki so bili zbrani s tehniko splet-
nega anketiranja. V neslučajnostni namenski vzorec smo zajeli 205 dijakov zaključnih let-
nikov zdravstvene nege na osmih srednjih zdravstvenih šolah v Sloveniji. Rezultate smo
statistično analizirali s programom SPSS 23.0. Rezultati: Za izvajanje kakovostne, celostne
in kontinuirane obravnave pacienta dijaki zdravstvene nege želijo (PV = 3,97) in potrebu-
jejo več znanja in veščin iz paliativne oskrbe (p = 0,000). Razprava: Z raziskavo smo po-
trdili, da so izvajalci zdravstvene nege ob zaključku srednješolskega izobraževanja ne-
pripravljeni za kakovostno in celostno obravnavo pacienta z napredovalo neozdravljivo
boleznijo. Med svojim izobraževanjem potrebujejo poglobljeno teoretično znanje in več
praktičnih izkušenj iz paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, dijaki zdravstvene nege, izobraževanje.
Uvod
Pričakovana življenjska doba se je v zadnjih desetletjih podaljšala (Barreré in
Durkin, 2014; Abu-El-Noor in Abu-El-Noor, 2015). To vpliva na povečano šte-
vilo neozdravljivo bolnih in umirajočih, zato obstajajo potrebe po kakovo-
stni in holistični oskrbi neozdravljivo bolnih in njihovih družin (Abu-El-Noor
in Abu-El-Noor, 2015). Umiranje je običajen človeški pojav, ki zahteva holi-
stično oskrbo (A’la in sod., 2018), večina izvajalcev zdravstvene nege se bo
na svoji poklicni poti srečala z umirajočimi pacienti (Barreré in Durkin, 2014;
Henoch in sod., 2014), zato je v srednješolske izobraževalne programe zdra-
vstvene nege nujno vključiti vsebine o paliativni oskrbi. Pomanjkanje znanja
medicinskih sester lahko negativno vpliva na umirajoče paciente in njihove
o izobraževalnih vsebinah paliativne oskrbe
Metka Černoša, Gorazd Voga, Boris Miha Kaučič
Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, 3000 Celje
metka.cernosa@t-1.si
Povzetek
Uvod: Paliativna oskrba je namenjena pacientom z napredovalo neozdravljivo kronično
boleznijo. Za kakovostno, celostno in nepretrgano obravnavo je treba imeti strokovno
znanje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti potrebe dijakov zdravstvene nege po izo-
braževalnih vsebinah paliativne oskrbe ob zaključku njihovega srednješolskega izo-
braževanja. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo svoje znanje in usposobljenost za delo s
paliativnim pacientom. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem
pristopu, metodi deskripcije, kompilacije in sinteze. Podatki so bili zbrani s tehniko splet-
nega anketiranja. V neslučajnostni namenski vzorec smo zajeli 205 dijakov zaključnih let-
nikov zdravstvene nege na osmih srednjih zdravstvenih šolah v Sloveniji. Rezultate smo
statistično analizirali s programom SPSS 23.0. Rezultati: Za izvajanje kakovostne, celostne
in kontinuirane obravnave pacienta dijaki zdravstvene nege želijo (PV = 3,97) in potrebu-
jejo več znanja in veščin iz paliativne oskrbe (p = 0,000). Razprava: Z raziskavo smo po-
trdili, da so izvajalci zdravstvene nege ob zaključku srednješolskega izobraževanja ne-
pripravljeni za kakovostno in celostno obravnavo pacienta z napredovalo neozdravljivo
boleznijo. Med svojim izobraževanjem potrebujejo poglobljeno teoretično znanje in več
praktičnih izkušenj iz paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, dijaki zdravstvene nege, izobraževanje.
Uvod
Pričakovana življenjska doba se je v zadnjih desetletjih podaljšala (Barreré in
Durkin, 2014; Abu-El-Noor in Abu-El-Noor, 2015). To vpliva na povečano šte-
vilo neozdravljivo bolnih in umirajočih, zato obstajajo potrebe po kakovo-
stni in holistični oskrbi neozdravljivo bolnih in njihovih družin (Abu-El-Noor
in Abu-El-Noor, 2015). Umiranje je običajen človeški pojav, ki zahteva holi-
stično oskrbo (A’la in sod., 2018), večina izvajalcev zdravstvene nege se bo
na svoji poklicni poti srečala z umirajočimi pacienti (Barreré in Durkin, 2014;
Henoch in sod., 2014), zato je v srednješolske izobraževalne programe zdra-
vstvene nege nujno vključiti vsebine o paliativni oskrbi. Pomanjkanje znanja
medicinskih sester lahko negativno vpliva na umirajoče paciente in njihove
