Page 396 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 396
iskovanje za znanje, znanje za zdravje razvoju strukture in delitvi odgovornosti, medsebojni pristojnosti ter odgo-
vornosti za uspeh. Prednosti sodelovanja med udeleženci so: doseči skupaj
več kot vsak sam, korist imajo večje skupine, omogoča se rast na individu-
alni in organizacijski ravni (Green in Johnson, 2015; Larsen in sod., 2017). In-
terdisciplinaren timski pristop je kompleksen proces (Klemenc-Ketiš in sod.,
2018), pri katerem govorimo o sodelovanju strokovnjakov različnih disciplin.
Področja odgovornosti so jasna in opredeljena glede na posameznikov stro-
kovni profil in izobrazbo (Državni program paliativne oskrbe, 2010; Klemenc-
-Ketiš in sod., 2018). V paliativnem timu sodelujejo zdravnik specialist, osebni
izbrani zdravnik in lečeči zdravnik, medicinska sestra, patronažna medicinska
sestra, magister farmacije, socialni delavec, klinični psiholog, fizioterapevt,
delovni terapevt, dietetik, izvajalec duhovne oskrbe in prostovoljci (Državni
program paliativne oskrbe, 2010). Takšni timski pristopi ne oskrbujejo posa-
meznika, kot bi bil le hudo obolelo fizično telo (Fink, 2016), temveč vzposta-
vljajo sodelovanje ter zagotavljajo celostno in kontinuirano obravnavo in do-
bre medsebojne odnose (De Miglio in Williams, 2012; Plas in sod., 2014; Sinha
in sod., 2015; Hudarin Kovačič, 2017; Johansen in Ervik, 2018). Medsebojno
spoštovanje in zaupanje med izvajalci paliativne oskrbe, pacienti in njihovi-
mi družinami izboljšata paliativno oskrbo. Timski pristop vključuje sodelova-
nje, zanimanje, sočutje, pogum, ustvarjalnost in krepitev zmogljivosti (Ken-
nedy Sheldon in sod., 2017). Čeprav timski pristop od sodelujočih zahteva
veliko znanja, časa, energije in empatije (Pype in sod., 2013), pomeni doda-
no vrednost (Mana in sod., 2017) njihovega sodelovanja, ki je ključno za za-
dovoljitev posameznikovih kompleksnih potreb (De Miglio in Williams, 2012;
Hudarin Kovačič, 2017; Johansen in Ervik, 2018). Pomanjkanje časa in znanja
ter opolnomočenosti zdravstvenih delavcev vpliva na vzpostavitev stresnega
delovnega okolja. S tem je zaradi vedno večjih zahtev po višji kakovosti timski
pristop onemogočen (Potisek in sod., 2011; De Lily DeMiglio MA and Allison
Williams PhD Miglio in Williams, 2012) in vzpostavitev medsebojnih odnosov
slaba, kljub temu da so le-ti osnova za izvajanje kakovostne obravnave palia-
tivnega pacienta in njihovih svojcev (Patru, 2017). Dobro kakovostno oskrbo
do konca življenja je treba priznati kot temeljno človekovo pravico, ki je za-
pisana v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravi-
cah (2017). Trenutno sistem zdravstvenega varstva ni vzpostavljen na način,
ki bi bil enoten in bi omogočal enotno dostopnost do paliativne oskrbe kot
del oskrbe inovativnega globalnega javnega zdravja (Khudeir, 2017). Uvedba
kontinuirane paliativne oskrbe in vzpostavitev paliativnega pristopa v social-
novarstvenih zavodih bi pripomogla k izboljšani kakovosti življenja starejših
ter s tem ohranitvi dostojanstva človeka do konca življenja (Koštomaj, 2014;
Patru, 2017). Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se splošna teoretična zna-
nja o delovanju interdisciplinarnega paliativnega tima prenašajo v klinično
okolje. Na podlagi omenjenega raziskovalnega problema smo oblikovali na-
slednji raziskovalni hipotezi:
dHo1:bTriemmskeidporsisetbonpevopdanloiasteivmnieodsčklrabniiopmaloiagtoivčnaepgraetnimosa.znanja in vzpostavlja
H2: Timski pristop vpliva na kakovost paliativne oskrbe.
394
vornosti za uspeh. Prednosti sodelovanja med udeleženci so: doseči skupaj
več kot vsak sam, korist imajo večje skupine, omogoča se rast na individu-
alni in organizacijski ravni (Green in Johnson, 2015; Larsen in sod., 2017). In-
terdisciplinaren timski pristop je kompleksen proces (Klemenc-Ketiš in sod.,
2018), pri katerem govorimo o sodelovanju strokovnjakov različnih disciplin.
Področja odgovornosti so jasna in opredeljena glede na posameznikov stro-
kovni profil in izobrazbo (Državni program paliativne oskrbe, 2010; Klemenc-
-Ketiš in sod., 2018). V paliativnem timu sodelujejo zdravnik specialist, osebni
izbrani zdravnik in lečeči zdravnik, medicinska sestra, patronažna medicinska
sestra, magister farmacije, socialni delavec, klinični psiholog, fizioterapevt,
delovni terapevt, dietetik, izvajalec duhovne oskrbe in prostovoljci (Državni
program paliativne oskrbe, 2010). Takšni timski pristopi ne oskrbujejo posa-
meznika, kot bi bil le hudo obolelo fizično telo (Fink, 2016), temveč vzposta-
vljajo sodelovanje ter zagotavljajo celostno in kontinuirano obravnavo in do-
bre medsebojne odnose (De Miglio in Williams, 2012; Plas in sod., 2014; Sinha
in sod., 2015; Hudarin Kovačič, 2017; Johansen in Ervik, 2018). Medsebojno
spoštovanje in zaupanje med izvajalci paliativne oskrbe, pacienti in njihovi-
mi družinami izboljšata paliativno oskrbo. Timski pristop vključuje sodelova-
nje, zanimanje, sočutje, pogum, ustvarjalnost in krepitev zmogljivosti (Ken-
nedy Sheldon in sod., 2017). Čeprav timski pristop od sodelujočih zahteva
veliko znanja, časa, energije in empatije (Pype in sod., 2013), pomeni doda-
no vrednost (Mana in sod., 2017) njihovega sodelovanja, ki je ključno za za-
dovoljitev posameznikovih kompleksnih potreb (De Miglio in Williams, 2012;
Hudarin Kovačič, 2017; Johansen in Ervik, 2018). Pomanjkanje časa in znanja
ter opolnomočenosti zdravstvenih delavcev vpliva na vzpostavitev stresnega
delovnega okolja. S tem je zaradi vedno večjih zahtev po višji kakovosti timski
pristop onemogočen (Potisek in sod., 2011; De Lily DeMiglio MA and Allison
Williams PhD Miglio in Williams, 2012) in vzpostavitev medsebojnih odnosov
slaba, kljub temu da so le-ti osnova za izvajanje kakovostne obravnave palia-
tivnega pacienta in njihovih svojcev (Patru, 2017). Dobro kakovostno oskrbo
do konca življenja je treba priznati kot temeljno človekovo pravico, ki je za-
pisana v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravi-
cah (2017). Trenutno sistem zdravstvenega varstva ni vzpostavljen na način,
ki bi bil enoten in bi omogočal enotno dostopnost do paliativne oskrbe kot
del oskrbe inovativnega globalnega javnega zdravja (Khudeir, 2017). Uvedba
kontinuirane paliativne oskrbe in vzpostavitev paliativnega pristopa v social-
novarstvenih zavodih bi pripomogla k izboljšani kakovosti življenja starejših
ter s tem ohranitvi dostojanstva človeka do konca življenja (Koštomaj, 2014;
Patru, 2017). Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se splošna teoretična zna-
nja o delovanju interdisciplinarnega paliativnega tima prenašajo v klinično
okolje. Na podlagi omenjenega raziskovalnega problema smo oblikovali na-
slednji raziskovalni hipotezi:
dHo1:bTriemmskeidporsisetbonpevopdanloiasteivmnieodsčklrabniiopmaloiagtoivčnaepgraetnimosa.znanja in vzpostavlja
H2: Timski pristop vpliva na kakovost paliativne oskrbe.
394
