Page 401 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 401
kufca Smrdel, 2011; Ayed in sod., 2015; Fink, 2016). Prav zaradi tega bi se anita bandelj, bojana filej, boris miha kaučič
morali zdravstveni delavci zavedati pomembnosti pridobivanja veščin komu-
niciranja z izobraževanji v paliativni oskrbi (Globočnik Papuga, 2007), saj so
komunikacijske sposobnosti članov tima osnova za zagotavljanje dobrih me-
dosebnih odnosov, ki pozitivno vplivajo na raven kakovosti paliativne oskr-
be (Nancarrow in sod., 2013) in so hkrati osnova za izvajanje le-te (Furman in
Lopuh, 2017). Na kakovost timskega dela vpliva tudi vključitev družine ne-
ozdravljivo bolnega (Sudore in sod., 2014), s čimer se strinja tudi MacLeod s
sodelavci (2016), vendar dodaja, da na kakovost življenja pacientov in družin
ob soočanju z življenjsko nevarnimi boleznimi vplivamo od postavljene diag-
noze do smrti s psihološkim, socialnim, kulturnim in duhovnim pristopom.

Zaključek

Raziskava predstavlja svojevrsten primer raziskave na področju socialnovarst-
venih zavodov v treh območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovan-
je Slovenije, in sicer v območni enoti Celje, Ravne na Koroškem ter Ljublja-
na. Ugotovili smo, da se v omenjenih območnih enotah v socialnovarstvenih
zavodih zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci zavedajo pomembnos-
ti timskega pristopa v paliativni oskrbi ter da se splošna znanja o delovanju
interdisciplinarnega paliativnega tima prenašajo v klinično okolje. Rezultati
raziskave predstavljajo tudi izhodišča za nadaljnje raziskovanje, s katerimi bi
v posameznih regijah lahko ugotavljali smer razvoja in organiziranost palia-
tivne oskrbe v skladu z državnim programom za paliativno oskrbo, pri čemer
bi vanjo vključili še druge dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja neozdra-
vljivo bolnih in njihovih bližnjih.

Literatura

AYED, A., SAYEJ, S., HARAZNEH, L., FASHAFSHEH, I. in EQTAIT, F., 2015. The Nurses‘ Knowled-
ge and Attitudes towards the Palliative Care. Journal of Education and Practice, vol. 6(4),
str. 91–99.

CLEMENTS, D., DAULT, M. in PRIEST, A., 2007. Effective Team Work in Healtcare: Resear-
ch and Reality. HealthcarePapers, vol. 7(1), str. 26–34. Pridobljeno 28. 9. 2018 s https://
www.longwoods.com/content/18669

DAVIES, N., MAIO, L., VEDAVANAM, K., MANTHORPE, J., VERNOOIJ-DASSEN, M. in ILIFFE,
S., 2014. Barriers to the provision of high-quality palliative care for people with de-
mentia in England: a qualitative study of professionals’ experiences. Health and So-
cial Care in the Community, vol. 22(4), str. 386–394. Pridobljeno 22. 3. 2018 s https://doi.
org/10.1111/hsc.12094

De MIGLIO, L. in WILLIAMS, A., 2012. Shared care: the barriers encountered by communi-
ty-based palliative care teams in Ontario, Canada. Health and Social Care in the Com-
munity, vol. 20(4), str. 420–429. Pridobljeno 22. 3. 2018 s https://doi.org/10.1111/j.1365-
2524.2012.01060.x

Državni program paliativne oskrbe, 2010. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije [onli-
ne]. Pridobljeno 23. 3. 2018 https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=xq1JWLOZI4Xga-
N6YgYgL#q=dr%C5%BEavni+program+paliativne+oskrbe

399
   396   397   398   399   400   401   402   403   404   405   406