Page 425 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 425
ane nedotaknjen sorazmerno dolgo. Ko bolezen napreduje in se spomin silva dremelj, boris miha kaučič
poslabša, postaja vse pomembneje osebi z demenco ponuditi multisenzor-
ne sprožilce za spomine v strukturiranem načinu, ki ustreza njeni edinstve-
ni življenjski zgodbi. Zadnje desetletje obstaja več dokazov, da povzročajo
spominske intervencije izboljšanje kognitivnih funkcij in zmanjšujejo depre-
sijo pri osebah z demenco. Namen raziskave je spoznati izkušnje medicin-
skih sester z uporabo življenjske zgodbe pri osebah z demenco. Na podlagi
opredeljenega raziskovalnega problema smo opredelili naslednje raziskoval-
no vprašanje: Kako vpliva uporaba življenjske zgodbe pri osebah z demenco
na njihovo kakovost življenja?
Metode
Za raziskavo smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, uporabljena je bi-
la metoda utemeljene teorije. Raziskavo smo izvedli s strukturiranim intervju-
jem z vnaprej pripravljenimi desetimi vprašanji, ki so nastala na podlagi pre-
gleda literature (Kogoj, 2011; Mileski in sod., 2018; Sanchez in sod., 2016b).
Uporabljen je bil neslučajnostni namenski vzorec, v katerega smo vključili tri
diplomirane medicinske sestre, ki delajo v socialnovarstveni dejavnosti. Vse
so imele visokošolsko strokovno izobrazbo s področja zdravstvene nege in
najmanj leto delovnih izkušenj. Stare so bile povprečno 48 let in so imele v
povprečju 23 let delovne dobe. Pred začetkom snemanja intervjujev so bile
intervjuvanke opozorjene na snemanje, podale so tudi informirano soglas-
je. Posamezen intervju je trajal okoli 30 minut, razkritih ni bilo nobenih oseb-
nih podatkov s katerimi bi lahko bila razkrita identiteta posameznika. Po zakl-
jučenih intervjujih je sledil prepis. Prepisani intervjuji so bili poslani v pregled
intervjuvanim, vse so se strinjale s prepisanim transkriptom besedila. Na-
to smo začeli proces kodiranja. Vsak intervju smo večkrat, natančno prebra-
li in označili ključne besede, pojme, in kode. Na podlagi kodirnih enot, izjav
medicinskih sester, smo določili kode. Med seboj smo jih primerjali in tiste,
ki so se nanašale na podobno vsebino, združili v poimenovane podkategori-
je, nato v kategorije. Kategorije smo nato med seboj primerjali, jih razpore-
dili v domnevne medsebojne odnose in jih povezali v sodbo. Pri izvajanju
raziskave so bili zagotovljeni vsi etični vidiki raziskovanja: načelo koristnosti,
neškodljivosti, zaupnosti, pravičnosti, resnicoljubnosti in varnosti. Vsem an-
ketirancem sta bili zagotovljeni pravica do polne pojasnitve ter pravica do
zasebnosti, anonimnosti in zaupnosti. Upoštevana so bila načela Kodeksa
etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Vsak sodelujoči je privolil v
raziskavo na podlagi informacij in je bil seznanjen, da lahko kadar koli izsto-
pi iz raziskave.
Rezultati
V nadaljevanju sta predstavljeni kategorija »Kakovost življenja osebe z de-�
menco« (slika 1) ter sodba (slika 2).
423
poslabša, postaja vse pomembneje osebi z demenco ponuditi multisenzor-
ne sprožilce za spomine v strukturiranem načinu, ki ustreza njeni edinstve-
ni življenjski zgodbi. Zadnje desetletje obstaja več dokazov, da povzročajo
spominske intervencije izboljšanje kognitivnih funkcij in zmanjšujejo depre-
sijo pri osebah z demenco. Namen raziskave je spoznati izkušnje medicin-
skih sester z uporabo življenjske zgodbe pri osebah z demenco. Na podlagi
opredeljenega raziskovalnega problema smo opredelili naslednje raziskoval-
no vprašanje: Kako vpliva uporaba življenjske zgodbe pri osebah z demenco
na njihovo kakovost življenja?
Metode
Za raziskavo smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, uporabljena je bi-
la metoda utemeljene teorije. Raziskavo smo izvedli s strukturiranim intervju-
jem z vnaprej pripravljenimi desetimi vprašanji, ki so nastala na podlagi pre-
gleda literature (Kogoj, 2011; Mileski in sod., 2018; Sanchez in sod., 2016b).
Uporabljen je bil neslučajnostni namenski vzorec, v katerega smo vključili tri
diplomirane medicinske sestre, ki delajo v socialnovarstveni dejavnosti. Vse
so imele visokošolsko strokovno izobrazbo s področja zdravstvene nege in
najmanj leto delovnih izkušenj. Stare so bile povprečno 48 let in so imele v
povprečju 23 let delovne dobe. Pred začetkom snemanja intervjujev so bile
intervjuvanke opozorjene na snemanje, podale so tudi informirano soglas-
je. Posamezen intervju je trajal okoli 30 minut, razkritih ni bilo nobenih oseb-
nih podatkov s katerimi bi lahko bila razkrita identiteta posameznika. Po zakl-
jučenih intervjujih je sledil prepis. Prepisani intervjuji so bili poslani v pregled
intervjuvanim, vse so se strinjale s prepisanim transkriptom besedila. Na-
to smo začeli proces kodiranja. Vsak intervju smo večkrat, natančno prebra-
li in označili ključne besede, pojme, in kode. Na podlagi kodirnih enot, izjav
medicinskih sester, smo določili kode. Med seboj smo jih primerjali in tiste,
ki so se nanašale na podobno vsebino, združili v poimenovane podkategori-
je, nato v kategorije. Kategorije smo nato med seboj primerjali, jih razpore-
dili v domnevne medsebojne odnose in jih povezali v sodbo. Pri izvajanju
raziskave so bili zagotovljeni vsi etični vidiki raziskovanja: načelo koristnosti,
neškodljivosti, zaupnosti, pravičnosti, resnicoljubnosti in varnosti. Vsem an-
ketirancem sta bili zagotovljeni pravica do polne pojasnitve ter pravica do
zasebnosti, anonimnosti in zaupnosti. Upoštevana so bila načela Kodeksa
etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Vsak sodelujoči je privolil v
raziskavo na podlagi informacij in je bil seznanjen, da lahko kadar koli izsto-
pi iz raziskave.
Rezultati
V nadaljevanju sta predstavljeni kategorija »Kakovost življenja osebe z de-�
menco« (slika 1) ter sodba (slika 2).
423
