Page 423 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 423
Izkušnje medicinskih sester z uporabo
življenjske zgodbe pri osebah z demenco
Silva Dremelj, Boris Miha Kaučič
Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, Celje
silva.dremelj3@gmail.com
Povzetek
Uvod: Življenjska doba ljudi se po vsem svetu podaljšuje. Tako se povečuje število bolezni,
ki so značilne za starejše ljudi. Ena izmed teh bolezni je tudi demenca, ki postaja globalni
problem in izziv za uporabo življenjske zgodbe pri osebah z demenco za izboljšanje ka-
kovosti njihovega življenja. Z raziskavo smo želeli spoznati izkušnje medicinskih sester z
uporabo življenjske zgodbe pri osebah z demenco. Metode: Raziskava je temeljila na kva-
litativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s strukturiranim intervjujem, ki
smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature. Uporabili smo neslučajnostni namen-
ski vzorec. Vključili smo tri diplomirane medicinske sestre, ki so izpolnjevale naslednji
vključitveni merili: izobrazba (diplomirana medicinska sestra) in delovne izkušnje (naj-
manj eno leto). Rezultati: Z analizo intervjujev smo z izjavami medicinskih sester identifici-
rali tri vsebinske kategorije: usposobljenost medicinskih sester v zdravstveni negi osebe
z demenco, življenjska zgodba osebe z demenco in kakovost življenja osebe z demen-
co. Raziskava je pokazala, da medicinske sestre opažajo učinke uporabe življenjske zgod-
be pri osebah z demenco. Podatke iz življenjske zgodbe uporabljajo pri vsakodnevnem
delu z osebami z demenco, saj to povečuje kakovost življenja oseb z demenco. Razpra-
va: Izkušnje medicinskih sester kažejo, da s svojim delom na podlagi podatkov iz življenj-
ske zgodbe osebe z demenco izboljšujejo njihovo kakovost življenja. Koncept uporabe
življenjske zgodbe pri osebah z demenco je treba razširiti na vse institucije, ki obravnava-
jo osebe z demenco zaradi dokazanega pozitivnega učinka na osebe z demenco, osta-
le zaposlene in svojce.
Ključne besede: demenca, starejši, življenjska zgodba, holizem.
Uvod
V Sloveniji in v svetu se prebivalstvo stara hitreje kot nekoč. Ugotovili so, da
bo do leta 2060 ena tretjina vseh prebivalcev v Evropi starejših od 65 let (Vu-
jović, 2015). S podaljševanjem življenjske dobe se obseg zdravstvenih in so-
cialnih težav, ki so značilne za starejše, povečuje (Krajnc, 2018). Okoli šest od-
stotkov ljudi, starejših od 65 let, in okoli 25 odstotkov ljudi, starejših od 85
let, prizadene demenca. Alzheimerjeva bolezen povzroči dve tretjini vseh de-
menc (Stojić, 2018). Po podatkih Statističnega urada Slovenije je trenutno v
življenjske zgodbe pri osebah z demenco
Silva Dremelj, Boris Miha Kaučič
Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, Celje
silva.dremelj3@gmail.com
Povzetek
Uvod: Življenjska doba ljudi se po vsem svetu podaljšuje. Tako se povečuje število bolezni,
ki so značilne za starejše ljudi. Ena izmed teh bolezni je tudi demenca, ki postaja globalni
problem in izziv za uporabo življenjske zgodbe pri osebah z demenco za izboljšanje ka-
kovosti njihovega življenja. Z raziskavo smo želeli spoznati izkušnje medicinskih sester z
uporabo življenjske zgodbe pri osebah z demenco. Metode: Raziskava je temeljila na kva-
litativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s strukturiranim intervjujem, ki
smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature. Uporabili smo neslučajnostni namen-
ski vzorec. Vključili smo tri diplomirane medicinske sestre, ki so izpolnjevale naslednji
vključitveni merili: izobrazba (diplomirana medicinska sestra) in delovne izkušnje (naj-
manj eno leto). Rezultati: Z analizo intervjujev smo z izjavami medicinskih sester identifici-
rali tri vsebinske kategorije: usposobljenost medicinskih sester v zdravstveni negi osebe
z demenco, življenjska zgodba osebe z demenco in kakovost življenja osebe z demen-
co. Raziskava je pokazala, da medicinske sestre opažajo učinke uporabe življenjske zgod-
be pri osebah z demenco. Podatke iz življenjske zgodbe uporabljajo pri vsakodnevnem
delu z osebami z demenco, saj to povečuje kakovost življenja oseb z demenco. Razpra-
va: Izkušnje medicinskih sester kažejo, da s svojim delom na podlagi podatkov iz življenj-
ske zgodbe osebe z demenco izboljšujejo njihovo kakovost življenja. Koncept uporabe
življenjske zgodbe pri osebah z demenco je treba razširiti na vse institucije, ki obravnava-
jo osebe z demenco zaradi dokazanega pozitivnega učinka na osebe z demenco, osta-
le zaposlene in svojce.
Ključne besede: demenca, starejši, življenjska zgodba, holizem.
Uvod
V Sloveniji in v svetu se prebivalstvo stara hitreje kot nekoč. Ugotovili so, da
bo do leta 2060 ena tretjina vseh prebivalcev v Evropi starejših od 65 let (Vu-
jović, 2015). S podaljševanjem življenjske dobe se obseg zdravstvenih in so-
cialnih težav, ki so značilne za starejše, povečuje (Krajnc, 2018). Okoli šest od-
stotkov ljudi, starejših od 65 let, in okoli 25 odstotkov ljudi, starejših od 85
let, prizadene demenca. Alzheimerjeva bolezen povzroči dve tretjini vseh de-
menc (Stojić, 2018). Po podatkih Statističnega urada Slovenije je trenutno v
