Page 448 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 448
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Slika 2: Ocena kakovosti spanja glede na spol
Slika 2 prikazuje, da tako moški kot ženske spanje v povprečju ocenjujejo kot
niti slabo niti dobro, so pa moški nekoliko bolj zadovoljni s svojim spanjem (x̄
= 3,34; s = 0,862) kot ženske (x̄ = 3,25; s = 0,874). Ženske so (x̄ = 2,25; s = 0,794)
na splošno boljše ocenile svoje spanje kot moški (x̄ = 2,15; s = 0,747). Rezul-
tat t-testa med spoloma pri vprašanju o zadovoljstvu s spanjem ne kaže sta-
tistično značilnih razlik (t = 0,697, p = 0,487), prav tako pa ni ugotoviti statis-
tično značilnih razlik pri splošni oceni spanja (t = –0,967, p = 0,335), zato smo
drugo hipotezo zavrnili.
Razprava
Večina anketirancev je v zadnjem mesecu imela težave s spanjem, kar je pri-
merljivo s Štukovnik (2017) in Garms-Homolová (2009), ki navajata, da ima
več kot polovica starejših vsaj občasno težave s spanjem oziroma naj bi imel
vsak tretji starejši v Nemčiji srednjo do težko obliko motenj spanja. Na podla-
gi rezultatov raziskave smo ugotovili, da četrtina anketiranih 3- ali večkrat te-
densko ne more zaspati v manj kot 30 minutah, kar ni v skladu s Koprivnikar
(2017), ki navaja, da če je naš ritem spanja povsem zdrav, bomo zvečer zaspa-
li v približno 15 minutah. Če je ta čas daljši in se to pogostokrat ponavlja, že
govorimo o motnji spanja (Koprivnikar, 2017). Naša raziskava je pokazala, da
se skoraj četrtina anketiranih starejših zbuja sredi noči ali zgodaj zjutraj, tretji-
na pa mora vstati iz postelje zaradi uporabe stranišča. Scherf (2005) je v svoji
raziskavi ugotovil, da mora 93,0 % starejših vsaj 1-krat na noč vstati iz postelje
zaradi uporabe stranišča. Smo pa ugotovili, da skoraj polovica anketirancev
vsako noč v zadnjem mesecu spi 6 ali 7 ur. Migala in sod. (2010), navajajo, da
trajanje in globina spanja pri starejših upadeta na povprečno 7 ur. Prav tako
navajajo, da je vse več spanja prisotnega tudi čez dan (Migala in sod., 2010).
Ugotovili smo, da dobra tretjina starejših anketiranih potrebuje zdravljenje,
da funkcionira v vsakdanjem življenju, dobra tretjina meni, da jim telesna bo-
lečina preprečuje, da počnejo to, kar bi morali, in četrtina anketiranih meni,
da je njihovo fizično okolje zdravo. Strinjamo se s Štukovnik (2007), ki nava-
ja, da lahko imajo dolgotrajnejše in nezdravljene motnje spanja v starosti šte-
vilne negativne posledice, ki so lahko povezane s slabšim telesnim zdravjem,
manj energije za upravljanje življenjskih aktivnosti čez dan in nižjo kakovost-
jo življenja.
446
Slika 2 prikazuje, da tako moški kot ženske spanje v povprečju ocenjujejo kot
niti slabo niti dobro, so pa moški nekoliko bolj zadovoljni s svojim spanjem (x̄
= 3,34; s = 0,862) kot ženske (x̄ = 3,25; s = 0,874). Ženske so (x̄ = 2,25; s = 0,794)
na splošno boljše ocenile svoje spanje kot moški (x̄ = 2,15; s = 0,747). Rezul-
tat t-testa med spoloma pri vprašanju o zadovoljstvu s spanjem ne kaže sta-
tistično značilnih razlik (t = 0,697, p = 0,487), prav tako pa ni ugotoviti statis-
tično značilnih razlik pri splošni oceni spanja (t = –0,967, p = 0,335), zato smo
drugo hipotezo zavrnili.
Razprava
Večina anketirancev je v zadnjem mesecu imela težave s spanjem, kar je pri-
merljivo s Štukovnik (2017) in Garms-Homolová (2009), ki navajata, da ima
več kot polovica starejših vsaj občasno težave s spanjem oziroma naj bi imel
vsak tretji starejši v Nemčiji srednjo do težko obliko motenj spanja. Na podla-
gi rezultatov raziskave smo ugotovili, da četrtina anketiranih 3- ali večkrat te-
densko ne more zaspati v manj kot 30 minutah, kar ni v skladu s Koprivnikar
(2017), ki navaja, da če je naš ritem spanja povsem zdrav, bomo zvečer zaspa-
li v približno 15 minutah. Če je ta čas daljši in se to pogostokrat ponavlja, že
govorimo o motnji spanja (Koprivnikar, 2017). Naša raziskava je pokazala, da
se skoraj četrtina anketiranih starejših zbuja sredi noči ali zgodaj zjutraj, tretji-
na pa mora vstati iz postelje zaradi uporabe stranišča. Scherf (2005) je v svoji
raziskavi ugotovil, da mora 93,0 % starejših vsaj 1-krat na noč vstati iz postelje
zaradi uporabe stranišča. Smo pa ugotovili, da skoraj polovica anketirancev
vsako noč v zadnjem mesecu spi 6 ali 7 ur. Migala in sod. (2010), navajajo, da
trajanje in globina spanja pri starejših upadeta na povprečno 7 ur. Prav tako
navajajo, da je vse več spanja prisotnega tudi čez dan (Migala in sod., 2010).
Ugotovili smo, da dobra tretjina starejših anketiranih potrebuje zdravljenje,
da funkcionira v vsakdanjem življenju, dobra tretjina meni, da jim telesna bo-
lečina preprečuje, da počnejo to, kar bi morali, in četrtina anketiranih meni,
da je njihovo fizično okolje zdravo. Strinjamo se s Štukovnik (2007), ki nava-
ja, da lahko imajo dolgotrajnejše in nezdravljene motnje spanja v starosti šte-
vilne negativne posledice, ki so lahko povezane s slabšim telesnim zdravjem,
manj energije za upravljanje življenjskih aktivnosti čez dan in nižjo kakovost-
jo življenja.
446
