Page 468 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 468
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Rahmani in sod., 2014; Rahmani in Talepasand, 2015; Eyles in sod., 2015; Ken-
ne Sarenmalm in sod., 2017). Meditacija in vadba čuječnosti pripeljeta do iz-
boljšanega sprejemanja samega sebe, do relaksacije, ustvari se umirjenost
ter povezanost telesa in uma (Rahmani in sod., 2014). Čuječnost pri pacient-
kah z rakom zagotavlja učinkovito izboljšanje številnih simptomov, kot so
stres, depresija, anksioznost, izčrpanost, motnje spanja, in dvigne kvaliteto
življenja (Witek-Janusek in sod., 2008; Rahmani in sod., 2014; Eyles in sod.,
2015). MBSR ima ugodne vplive tudi na fizično počutje pacientk, obolelih za
rakom dojke. Ženske z rakom dojke, ki so prakticirale čuječnost, so poročale
o bistveno manjši izčrpanosti (Hoffman in sod., 2012; Rahmani in sod., 2014;
E yles in sod., 2015; Rahmani in Talepasand 2015). Motnje spanja so bile manj
pogoste, prav tako je bilo manj težav z insomnijo (Eyles in sod., 2015). Po-
membno izboljšanje počutja pacientk z rakom dojke je odraz zmanjš anja bo-
lečine (Rahmani in Talepasand, 2015). Poleg tega nekateri raziskovalci poro-
čajo tudi o povečanju števila levkocitov (Witek-Janusek in sod., 2008; Kenne
Sarenmalm in sod., 2017). Duhovnost je dinamična razsežnost človeškega ži-
vljenja, ki se nanaša na način posameznikovega doživljanja, izražanja, iskanja
smisla in namena ter načina, kako se povežejo s trenutkom, z naravo, s sabo
in ostalimi (Nolan in sod., 2011). Z vajami čuječnosti postanejo bolj prisotne v
času in prostoru in se lažje soočajo z eksistencialno krizo, ki jo povzroči dia-
gnoza (Rahmani in sod., 2014; Eyles in sod., 2015).
Razprava
Pomembno je, da zdravljenje pacientk z rakom dojke ni osredotočeno le na
fizično raven, ampak pacientki nudi tudi psihosocialno in duhovno podpo-
ro. To nudi MBSR-program, ki je sestavljen iz več vaj, osnovanih na čuječ-
nosti: osredotočena čuječnost, čuječe dihanje, čuječe dojemanje telesa, ču-
ječa meditacija, čuječe hranjenje, čuječe opazovanje. MBSR-programi se
lahko razlikujejo po vsebini vaj in dolžini trajanja. Na primer program Ken-
ne S arenmalm in sod., (2017) je trajal 8 tednov, v raziskavi Lengacher in sod.
(2009) so program skrajšali na 6 tednov, saj so ga prilagodili ženskam z me-
tastatskim rakom dojke. S čuječnostjo, ki je osnova vseh vaj v MBSR-progra-
mu, postanejo pacientke bolj pozorne na avtomatske odzive, kot tudi na raz-
lične situacije v življenju, na katere se posledično učinkoviteje odzivajo (Eyles
in sod., 2015). Zelo koristno je, da se program izvaja v skupini, saj je druženje v
skupini pacientkam pomagalo k boljšemu počutju (Hoffman in sod., 2012). V
raziskavi Henderson in sod., (2013) je bilo po 4 mesecih opaziti največ izbolj-
šav v vedenjskem in kognitivnem soočanju, izboljšanju družinskega socialne-
ga stanja, čustvenega stanja, duševnega stanja, v zmanjšanju anksioznosti,
sovražnosti, depresije, zmanjšanju paranoičnih situacij, tesnobne zaskrblje-
nosti in jeze. Pozitivni učinki MBSR-programa so bili zabeleženi pri vseh pa-
cientkah z rakom, predvsem pri zmanjševanju stresa, anksioznosti in depre-
sije (Lengacher in sod., 2009; Hoffman in sod., 2012; Henderson in sod., 2013;
Rahmani in sod., 2014; Rahmani in Talepasand, 2015; Eyles in sod., 2015; Ken-
ne Sarenmalm in sod., 2017). Nekatere pacientke so ponovno našle svoj smi-
466
ne Sarenmalm in sod., 2017). Meditacija in vadba čuječnosti pripeljeta do iz-
boljšanega sprejemanja samega sebe, do relaksacije, ustvari se umirjenost
ter povezanost telesa in uma (Rahmani in sod., 2014). Čuječnost pri pacient-
kah z rakom zagotavlja učinkovito izboljšanje številnih simptomov, kot so
stres, depresija, anksioznost, izčrpanost, motnje spanja, in dvigne kvaliteto
življenja (Witek-Janusek in sod., 2008; Rahmani in sod., 2014; Eyles in sod.,
2015). MBSR ima ugodne vplive tudi na fizično počutje pacientk, obolelih za
rakom dojke. Ženske z rakom dojke, ki so prakticirale čuječnost, so poročale
o bistveno manjši izčrpanosti (Hoffman in sod., 2012; Rahmani in sod., 2014;
E yles in sod., 2015; Rahmani in Talepasand 2015). Motnje spanja so bile manj
pogoste, prav tako je bilo manj težav z insomnijo (Eyles in sod., 2015). Po-
membno izboljšanje počutja pacientk z rakom dojke je odraz zmanjš anja bo-
lečine (Rahmani in Talepasand, 2015). Poleg tega nekateri raziskovalci poro-
čajo tudi o povečanju števila levkocitov (Witek-Janusek in sod., 2008; Kenne
Sarenmalm in sod., 2017). Duhovnost je dinamična razsežnost človeškega ži-
vljenja, ki se nanaša na način posameznikovega doživljanja, izražanja, iskanja
smisla in namena ter načina, kako se povežejo s trenutkom, z naravo, s sabo
in ostalimi (Nolan in sod., 2011). Z vajami čuječnosti postanejo bolj prisotne v
času in prostoru in se lažje soočajo z eksistencialno krizo, ki jo povzroči dia-
gnoza (Rahmani in sod., 2014; Eyles in sod., 2015).
Razprava
Pomembno je, da zdravljenje pacientk z rakom dojke ni osredotočeno le na
fizično raven, ampak pacientki nudi tudi psihosocialno in duhovno podpo-
ro. To nudi MBSR-program, ki je sestavljen iz več vaj, osnovanih na čuječ-
nosti: osredotočena čuječnost, čuječe dihanje, čuječe dojemanje telesa, ču-
ječa meditacija, čuječe hranjenje, čuječe opazovanje. MBSR-programi se
lahko razlikujejo po vsebini vaj in dolžini trajanja. Na primer program Ken-
ne S arenmalm in sod., (2017) je trajal 8 tednov, v raziskavi Lengacher in sod.
(2009) so program skrajšali na 6 tednov, saj so ga prilagodili ženskam z me-
tastatskim rakom dojke. S čuječnostjo, ki je osnova vseh vaj v MBSR-progra-
mu, postanejo pacientke bolj pozorne na avtomatske odzive, kot tudi na raz-
lične situacije v življenju, na katere se posledično učinkoviteje odzivajo (Eyles
in sod., 2015). Zelo koristno je, da se program izvaja v skupini, saj je druženje v
skupini pacientkam pomagalo k boljšemu počutju (Hoffman in sod., 2012). V
raziskavi Henderson in sod., (2013) je bilo po 4 mesecih opaziti največ izbolj-
šav v vedenjskem in kognitivnem soočanju, izboljšanju družinskega socialne-
ga stanja, čustvenega stanja, duševnega stanja, v zmanjšanju anksioznosti,
sovražnosti, depresije, zmanjšanju paranoičnih situacij, tesnobne zaskrblje-
nosti in jeze. Pozitivni učinki MBSR-programa so bili zabeleženi pri vseh pa-
cientkah z rakom, predvsem pri zmanjševanju stresa, anksioznosti in depre-
sije (Lengacher in sod., 2009; Hoffman in sod., 2012; Henderson in sod., 2013;
Rahmani in sod., 2014; Rahmani in Talepasand, 2015; Eyles in sod., 2015; Ken-
ne Sarenmalm in sod., 2017). Nekatere pacientke so ponovno našle svoj smi-
466
